Nova čistilna naprava oz. skupinski projekt za čisto Ljubljanico
Nova čistilna naprava ne bo samo rešila težav z ureditvijo sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Log - Dragomer, temveč bo tudi pomenila korak naprej, da ne bosta reka Ljubljanica in Ljubljansko barje samo lepi točki na zemljevidu Slovenije, ampak in predvsem tudi čisti. Z županom občine Log – Dragomer Miranom Stanovnikom smo se pogovarjali ob slovesnem polaganju kamna, kjer bo stala nova čistilna naprava.
Opišite projekt vzpostavitve sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Ljubljanice. Čistilna naprava bo stala v vaši občini Log - Dragomer.
To je za našo občino zgodovinski projekt, največji dogodek in uresničitev dolgoletne želje občanov po boljšem bivalnem okolju, projekt pa je podprla tudi celotna regija. Do zdaj smo bili in smo še črna pika v Ljubljanski urbani regiji, saj nimamo urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Zagotovo se moram zahvaliti tudi vsem 26 županom omenjene regije, na čelu z Zoranom Jankovićem, ki so projekt soglasno potrdili, kar pomeni, da smo eden od svetlih primerov dobre prakse, ko govorimo o črpanju nepovratnih evropskih kohezijskih sredstev. To se izvaja prek mehanizma dogovora za razvoj regij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarstvo. Brez moje neverjetno odgovorne, povezane in usposobljene ekipe, brez posluha državnih organov na različnih resornih ministrstvih, pristojnih za črpanje sredstev, in regijskih organov na drugi strani tega projekta ne bi mogli speljati.
Če v vaši regiji ne bi bilo posluha, naprave ne bi bilo?
Tako je. Seveda ne smemo pozabiti še dobro pripravljenih argumentov, ki jih je pripravila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ter razpisa, kjer smo dobro sodelovali s podjetjem SL Consult. Občina ne more projekta izpeljati sama, kar je dober mehanizem za enakomeren razvoj regij po Sloveniji. Vemo, da si zahodna-vzhodna kohezijska regija delita kolač sredstev, ki je na voljo. Bistveno več sredstev gre v vzhodno kohezijsko regijo, na zahodni pa se tudi zaradi tega poskušamo čim bolj strokovno, na osnovi argumentov in potreb odločati o projektih, ki so nujni za razvoj regije.
Zdaj teče vaš drugi županski mandat. Kdaj ste prvič razmišljali o ideji, da bi zgradili čistilno napravo?
Že leta 2014, ko sem nastopil prvi mandat, je bila potreba po napravi že prepoznana, nato pa smo se projekta lotili odločno in z zagonom. Prisluhnila nam je ministrica Irena Majcen, ki je takrat vodila Ministrstvo za okolje in prostor, ter njeni sodelavci, na pozitiven odziv pa smo naleteli tudi pri Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko na Gospodarskem ministrstvu. Z ekipo, na čelu katere je bila zdajšnja direktorica občinske uprave Marjeta Sternad Kuharič, takrat pa je bila zaposlena na RRA LUR, smo se lotili tako velikega zalogaja za našo občino. Razen nas, nekaj posameznikov, nihče ni verjel, da bo Projekt uspel. Na moj rojstni dan, 1. avgusta, smo leta 2015 oddali vlogo na Ministrstvu za okolje in prostor. Potem so se začele aktivnosti, ki so bile nujno potrebne na ravni regije. Šele nato smo pridobili devet milijonov nepovratnih kohezijskih sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada in proračuna države, kot je tudi razvidno iz opisa tega projekta. Ob tem svečanem dogodku bi rad poudaril, da je bilo pomembno sodelovanje vseh vpletenih. Ta razpis se je pripravljal kakovostno in strokovno na vseh področjih. Smo namreč eni od redkih, ki smo razpisali javni poziv za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti, vključno z izvajanjem gradbenih del. Izvajalca smo izbrali brez zahtevka za revizijo ali pritožbe in s tem nepotrebnega zavlačevanja, kar je najbolj nevarno pri črpanju evropskih sredstev, zato danes v skladu s časovnico polagamo kamen in prehajamo v izvajalno fazo projekta.
Kaj bo čistilna naprava prinesla vašim občanom?
Ta čistilna naprava ima kapaciteto 5.000 populacijskih enot (PE). Laično to pomeni, da je namenjena skoraj toliko prebivalcem. Se pravi, naša lokalna skupnost ima zdaj nekaj več kot 3.600 prebivalcev, tako da imamo še nekaj prostora tudi za poselitev naše skupnosti. V pripravljalni fazi projekta smo strokovno in tudi ekonomsko raziskali več možnosti (tudi da bi se povezali s sosednjimi občinami, op. p.). Sam sem bil na več kot 30 lokacijah različnih sistemov čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ne samo po Sloveniji, tudi v hrvaškem Rovinju, ki je turistično mesto, kar pomeni, da mora imeti najbolj kakovostno čistilno napravo. Tudi Dunaj ima podobno tehnologijo kot mi, ker si pač ne morejo privoščiti, da bi v mestu smrdelo. Na teh ogledih smo se seznanili s primeri dobre in slabe prakse. Upam, da smo se dovolj naučili, da smo izbrali pravo tehnologijo in tudi razpis pripravili tako, da bo končni izdelek kakovosten.
Ugotovili smo, da lahko optimiziramo izgradnjo svoje čistilne naprave do te mere, da je tudi ekonomsko bistveno bolj vzdržna, če je na našem zemljišču, ki je že bilo odkupljeno. Zdaj vidimo, da je bila to prava odločitev. Tudi razmere na trgu se odvijajo tako, da je prav, da smo samozadostni, saj lažje sami upravljamo ceno komunalnega blata, ki bo nastalo. Manj smo namreč odvisni od nekoga drugega, ki bi nam narekoval ceno. Hkrati gledamo tudi naprej, ker opažamo, da se težave s komunalnim blatom poglabljajo. Madžari oz. tujina tega ne sprejema več, zato smo že pred dvema letoma začeli aktivnosti, s katerimi poskušamo biti samozadostni vsaj do te mere, da bi vzpostavili svoje trstične grede, kar pomeni izsuševanje komunalnega blata, in bi spet nekaj privarčevali.
Na koncu bomo pozabili, kaj se je dogajalo, kje so cevi ... Zanimalo nas bo samo, kako visok je znesek na položnici. Poslanstvo župana in občinske uprave je, da občanom zagotovimo čim bolj ugodno bivanje in najboljše življenjske pogoje za najnižjo možno ceno. Če ne bi ujeli zadnjega vlaka za črpanje tovrstnih evropskih sredstev, potem bi morali iskati druge poti, ki pa so bolj zahtevne, težje, dražje, vse to pa bi se poznalo na denarnicah naših občanov.
Kaj se bo za Ljubljansko barje, katerega del je vaša občina, spremenilo po tem, ko boste uredili kanalizacijo v občini?
Zdaj se odpadne vode zbirajo v greznicah, ki so lahko različno stare ali puščajo, ali pa so pretočne, ali pa na žalost vse to odteka na Ljubljansko barje, krajinski park, ki je eden od evropskih biserov. Kot takega moramo zaščititi, ker se nam sicer slabo piše. Zdaj smo res na dobri poti, da to uredimo. Mogoče ni naključje, da se gradi čistilna naprava prav na lokaciji, kjer je že predpisana Natura 2000, se pravi, da veljajo najstrožji ukrepi glede naravovarstvenih posegov. Tudi Ljubljanica postaja vse bolj čista iz več vzrokov. Na Vrhniki ni onesnaževalcev, kot je bila nekoč usnjarna, odplake so zmanjšane, čistilne naprave so boljše in vsak mora dodati svoj delček k temu, da bomo Ljubljanico skupaj očistili, da bo to čista plovna pot s poudarkom na varovanju okolja in narave.
