Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP LO-008 stanovanjsko sosesko Log 2

Sprejem
Datum sprejetja:
11.12.2024
Organ sprejema:
Občinski svet
Objava
Datum objave:
27.12.2024
Začetek veljavnosti:
04.01.2025
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Na podlagi 129. člena in na podlagi petega odstavka 127. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Log-Dragomer (ULRS, št. 33/2007 in 74/21), je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 10. redni seji, dne 11.12.2024, sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA EUP LO-008 STANOVANJSKO SOSESKO LOG 2
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
1)    S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Log-Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 23/2022 (08.07.2022), v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt stanovanjska soseska Log 2 (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 
2)    Strokovna gradiva za OPPN SS LOG 2 je izdelala ESPLANADA d.o.o.,  Ljubljana.
3)    OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2680.
2. člen
(namen OPPN)
OPPN določa prostorske izvedbene  pogoje za gradnjo sedmih stavb - od tega šest  dvojčkov ter ene stanovanjske stavbe, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.  
3. člen
(vsebina in oblika OPPN)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del s spremljajočim gradivom. Izdelan je v digitalni in analogni obliki. 
1)    Tekstualni del OPPN : odlok, 
2)    Grafični del OPPN :
 
1    Izsek iz OPN - namenska raba prostora z območjem urejanja               M 1:5.000
2    Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem                                    M 1:1000
3    Vplivi in povezave v prostoru                                                                   M 1:3000
4    Ureditvena situacija                                                                                 M 1:500
5    Zbirna situacija GJI                                                                                  M 1:500
6    Prometna ureditev                                                                                    M 1:1000
7    Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
      narave ter varstvo pred požarom in drugimi nesrečami                           M 1:1000
8    Načrt gradbenih parcel                                                                             M 1:1000
 
3)    Spremljajoče gradivo:
  • Sodelovanje z javnostjo
  • Prikaz stanja prostora Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Log Dragomer
  • Strokovne podlage
  • Elaborat ekonomike
  • Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
  • Okolje
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(območje urejanja z OPPN)
1)    Območje OPPN je v naselju Log. Načrtovane ureditve se funkcionalno in oblikovno navezujejo na okoliško poselitev,.
2)    Velikost  območja OPPN je 7.543 m2 in zajema zemljišče s parc. št. 1310, k.o. 1996-Log.
3)    Območje OPPN je v enoti urejanja prostora LO-008 SSa– stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti, 
4)    Meja območja OPPN-ja je določena v grafičnem prikazu 2 - Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem.
5. člen
(načrtovana prostorska ureditev)
Predmet urejanja je novogradnja šestih enostanovanjskih dvojčkov in ene enostanovanjske stavbe, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ureditev skupne dovozne površine, gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo.
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote:
  • Ureditvena enota A – območje stanovanjskih stavb – dvojčki in stanovanjski objekt;
  • Ureditvena enota B – območje zelenih površin;
  • Ureditvena enota C – območje prometne infrastrukture.
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
 
2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji
6. člen
(vplivi in povezave)
1)    Območje urejanja z OPPN obsega EUP LO-008 z namensko rabo SSa – stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti. Območje OPPN v EUP LO-008 meji na sosednja območja in sicer: na vzhodu na LO-007 PC, na severu na LO 007 SK, na zahodu na LO 009 SSa in na jugu na LO-009 PC.
2)    Načrtovana soseska se prometno navezuje na južni strani na javno pot JP 966923 Dolžan-Vrhovčeva in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki poteka v koridorju ceste. 
3)    Vplivi in povezave so prikazane na grafičnem prikazu 3 - Vplivi in povezave v prostoru OPPN-ja. 
 
2.2 Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov
7. člen
(funkcionalna zasnova)
1)    Območje urejanja z OPPN je namenjeno bivanju  v stanovanjski soseski. Vseh 13 gradbenih parcel je dostopno iz interne dostopne ceste, ki se iz Vrhovčeve ulice odcepi v sosesko in ima na vzhodni in zahodni strani obračališče. 
2)    Površine za mirujoči promet so na nivoju terena. Na jugozahodnem delu območja je zasnovana skupna površina za igro otrok.
3)    
8. člen
(podrobnejša namenska raba prostora)
1)    Na območju OPPN je z OPN Log – Dragomer določena namenska raba prostora SSa – stanovanjske površine - brez spremljajočih dejavnosti.
2)    Dopustne dejavnosti so: 
  1. bivanje - stanovanja;
  2. delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, potekajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro ..., ni delo s strankami).
3)    Posebni pogoji za dejavnosti v stanovanjskih objektih so: 
  • da ne vplivajo moteče na bivanje,
  • da se dejavnost izvaja v stanovanjskem objektu,
  • da ne predstavlja prevladujoče dejavnosti v objektu.
4)    Dopustni objekti in naprave  so: 
  • 11100 Enostanovanjske stavbe,
  • 12420 Garažne stavbe
  • 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev – ute, letne kuhinje, nadstrešnice
  • 12203 Druge poslovne stavbe (samo kot del stanovanjskega objekta),
  • 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo kot del stanovanjskega objekta),
  • 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga
javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene površine.
9. člen
( vrste gradenj in objektov)
1)     Dopustne so naslednje vrste posegov:
  1. novogradnja objektov; prizidave, rekonstrukcije, majhne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve objektov;
  2. postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov (samo nadstrešnica, garaža, lopa, uta, MČN, vodni zbiralnik,…) 
  3. gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
  4. vodnogospodarske ureditve;
  5. ureditve javnih površin;
  6. postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
10. člen
(tipologija zazidave, tlorisi, višinski gabariti in etažnost)
1) OPPN načrtuje trinajst (13) stanovanjskih enot  v  7 stanovanjskih stavbah – od tega 6 dvojčkov in enega prostostoječega stanovanjskega objekta s pripadajočimi enostavnimi in nezahtevnimi objekti ter zunanjimi površinami. Zasnova gradbene parcele polovice dvojčka in stanovanjske stavbe obsega še tlakovano dvorišče, nadstrešnico ali garažo za dve vozili ali zunanjo lopo za shranjevanje orodja, koles; pergolo nad zunanjo teraso ob dnevno bivalnem prostoru hiše in zelene površine. 
2) Merila in pogoji za stanovanjske dvojčke:
  • Stanovanjska stavba je  pravokotnega tlorisa in etažnosti P+M, višina kolenčnega zida do 140cm. Arhitekturno oblikovanje dvojčka mora biti simetrično; pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom.
  • Faktor zazidanosti (FZ) je do 0,4.
  • Faktor izrabe (FI) je do 1,0.
  • Faktor zelenih površin (FZP) je najmanj 0,3.
  • Oblikovanje strehe stanovanjske stavbe: dvokapnica z naklonom strešin 30° - 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta; odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni ali frčadami.
  • Na eni strešini morajo biti frčade enakih oblik in dimenzij. Dopustna je kombinacija ene vrste frčad s strešnimi okni. Sleme frčad ne sme segati nad sleme osnovne strehe. Čopi na frčadah niso dopustni. Širina frčad na posamezni strešini se meri vodoravno v osi okna frčade. Strešna okna in frčade morajo biti odmaknjene od roba strehe najmanj 1,5m (merjeno v vodoravni osi strešnega okna frčade.
3)    Merila in pogoji za prostostoječi stanovanjski objekt:
  • Stanovanjska stavba je  pravokotnega tlorisa in etažnosti P+M, višina kolenčnega zida do 140cm. Pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom.
  • Faktor zazidanosti (FZ) je do 0,3.
  • Faktor izrabe (FI) je do 0,75.
  • Faktor zelenih površin (FZP) je najmanj 0,3.
4)    Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov je svobodno.
11. člen
(pogoji za urbanistično oblikovanje)
1) Obvezna je postavitev dveh stavb v niz (postavitev dvojčka) na dveh gradbenih parcelah  tako, da se objekta na eni stranici stikata. 
2) Upoštevati je potrebno grafični prikaz 4 - Ureditvena situacija: 
  • na gradbenih parcelah od 9 do 12 so osnovni in pripadajoči objekti postavljeni na grafično določeno gradbeno linijo s celotno severno fasado,
  • Za objekte na parcelah 1, 2 in 13 ni predpisane postavitve objekta, veljajo odmiki od gradbenih parcel,
  • Za objekte od 3-8 je postavitev objektov svobodnejša, objekti se postavljajo znotraj   gradbene meje.
3) Odmiki objektov od meje sosednjih zemljiških parcel so min. 4 m. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade). 
4) Minimalni odmik enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so po definiciji stavbe, je 1,5 m od meje sosednje gradbene parcele. Dopusten je manjši odmik od določenega ob soglasju lastnika ali upravljavca sosednje parcele ter ob upoštevanju predpisov o varstvu pred požarom. Minimalni odmik ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov od meje gradbene parcele je 0,5 m. Ograje  je dopustno postavljati na oziroma ob meji gradbene parcele izven območja preglednosti cestnih priključkov.
5) Manjši odmiki so dopustni s soglasjem lastnikov sosednjih zemljiških parcel. Le ti morajo zagotavljati požarno-varstvene ter zdravstveno-higienske pogoje;.
12. člen
(pogoji za zelene površine)
Zasnova zelenih površin:
Ureditvena enota B – območje zelenih površin je locirana na JZ delu OPPN in meri 280 m2. Načrtovana je postavitev igral. 
  • Urejanje zelenih površin v Ureditveni enoti A in B mora upoštevati naravne oziroma krajinske lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Pri tem  ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo opornih zidov. Površine  se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
  • Vse odprte tlakovane površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da je omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. 
13. člen
(pogoji za mirujoči promet)
Parkirišča se zagotavlja na gradbeni parceli.
1) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede na dejavnosti oz. namembnosti objekta veljajo naslednja merila (neto površina se izračunava po SIST ISO 9836):
stanovanjske stavbe    1,5 PM/ stanovanje do 50 m2 neto površine
                                       2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto površine
                                       3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto površine
14. člen
(parcelacija)
1) Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom 8 - Načrt gradbenih parcel, na katerem so določene zakoličbene točke  novih gradbenih parcel.
2) Širina novega dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3,5 m.
3) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
4) Gradbene parcele so v velikostih od 344 do 727 m2, so pretežno podolgovate oblike in večinoma potekajo v smeri S-J. 
5) Parcelacija je prikazana v grafičnem prikazu 8 - Načrt gradbenih parcel OPPN-ja. Priloga k odloku tudi seznam zakoličbenih točk. 
 
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 
15. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
1) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura znotraj območja OPPN mora biti priključena na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo, po pogojih upravljavcev posamezne infrastrukture. Predvideni infrastrukturni vodi so prikazani v grafičnem prikazu 5 - Zbirna karta GJI.
2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo.
3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
5) Usmeritve za ureditev križanj struge z GJI (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024): 
  1. Ureditev križanja GJI s strugo je potrebno v nadaljnjih fazah načrtovanja prometne in komunalne infrastrukture projektno obdelati. Potrebno je predvideti zaščito GJI na lokaciji križanja s strugo.
  2. Po izvedbi križanja je potrebno vzpostaviti obstoječe stanje pretočnega profila struge na tem odseku.
  3. Vse predvidene posege je potrebno projektno obdelati in pridobiti vodno soglasje DRSV.
  4. Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav je potrebno upoštevati določila iz Uredbe: »Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20)« (v nadaljevanju Uredba).
16. člen
(prometne ureditve)
1) Dostop na območje novih stanovanjskih objektov se izvede z jugovzhodne strani z obstoječe lokalne ceste. Obstoječa lokalna cesta je asfaltirana, široka cca. 2,85 m brez pločnikov ali kolesarskih poti. Nova dostopna pot je široka 6,0 m, od tega enostranski pločnik v širini 1,2 m ter 2 vozna pasova v širini 4,8 m. Na voznih pasovih so predvideni tudi kolesarji. Cestni priključki posameznih parcel se izvedejo preko pogreznjenega robnika in razširitve v območju priključevanja. Širina cestnega priključka je najmanj 3,50 m. Na vzhodnem in zahodnem delu dostopne ceste v območju sta predvidena obračališča. Prometna situacija je prikazana v grafičnem prikazu 6 – Prometna ureditev OPPN-ja.
2) Gradbene parcele območja OPPN povezuje glavna interna dovozna pot, ki poteka v smeri V-Z. Na 2/3 v smeri od V proti Z je načrtovano trikrako križišče, od koder poteka kratka sekundarna dovozna pot do javne poti Pot na Ferjanko, kjer se nahaja drugo zunanje križišče z obstoječima javnima potema. 
3) Cesta je opremljena z javno razsvetljavo. Vsaka stanovanjska enota mora zagotavljati možnost obračanja vozila na parceli. Vsaka stanovanjska enota mora imeti najmanj 3 parkirna mesta.    
4) Oporni zidovi, ograje in žive meje morajo biti od roba cestišča oddaljeni najmanj 1 m. Zasaditev oz. žive meje morajo biti višine največ 1,2 m, ob izvozih 0,8 m in od roba cestišča oddaljene najmanj 1 m. V preglednostnem trikotniku ni dovoljeno graditi nobenih arhitektonskih ovir, saditi drevja, grmičevja ali postavljati predmete, s katerimi bi se zmanjšala preglednost priključevanja prometa na cestišče.
5) Meteorne in druge vode z objekta in utrjenih površin na gradbeni parcelne ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati. Meteorne vode se spelje v mešan kanalizacijski sistem.
6) Na obravnavanem območju zaradi vpliva prometa iz AC niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki skladno z Uredbo  o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju veljajo za Ill. stopnjo varstva pred hrupom. DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njegove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC. 
7) Usmeritve za gradnjo ceste na območju priobalnega pasu (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024): 
  1. Ker je manjši del območja (obračališče ceste) poplavljen pri Q100 in večji del območja poplavljen pri pretoku Q500, naj se predvidene zunanje ureditve ob stanovanjskih objektih in ureditve ceste projektira na način, da pretok visokih voda ni oviran, s tem, da se pri posegu smiselno ohranja kote obstoječega terena. Predvsem je to potrebno zagotoviti na območju obračališča, kjer je del ceste predviden v srednjem in majhnem razredu poplavne nevarnosti.
  2. Za ohranitev obstoječega razlivanja poplavnih voda na tem območju je potrebno cesto načrtovati tako, da se višinski potek ceste prilagodi obstoječemu terenu. Predvsem je to potrebno zagotoviti na območju obračališča, kjer je del ceste predviden v srednjem in majhnem razredu poplavne nevarnosti. Leve brežine Molšce na vzhodnem delu OPPN naj se ne nadvišuje. Po izvedenih ureditvah zaradi potreb ureditve ceste in GJI naj se vzpostavi enak potek brežin in pretočni profil struge.
  3. V obstoječem stanju se na območju ureditve obračališča (ob levi brežini Molšce) nahaja travnik. Z ureditvijo ceste naj se ne posega v niveletni potek zgornje kote leve brežine struge. Teren naj se ne nadvišuje tudi zaradi tega, ker je del območja ureditve obračališča poplavno ogrožen (srednja, majhna in preostala nevarnost).
  4. V pretočni profil struge naj se z ureditvijo ceste ne posega, oziroma se po posegu v strugo vzpostavi obstoječe stanje pretočnega profila. S tem se pretočne razmere na tem odseku vodotoka ne bodo spremenile.
  5. Pri načrtovanju odvajanja padavinskih voda v obstoječo meteorno kanalizacijo je potrebno upoštevati pogoje in usmeritve upravljalca kanalizacije.
  6. Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav je potrebno upoštevati določila iz Uredbe: »Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20)« (v nadaljevanju Uredba).
17. člen
(elektroenergetsko omrežje)
1) Napajanje območja urejanja se zagotavlja preko obstoječega elektroenergetskega omrežja. 
2) Priključno-merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta na parcelni meji. Hišni priključki so na nepovoznih površinah. Omarice se bodo priključile na TP LOG Mole. TP se poveča na 630 kVA. Obstoječe NN vode (priloga) se prestavi. Potrebna je zgraditev voda dolžine 164 m.
3) Obstoječe NN vode  se prestavi. 
4) Na celotnem območju OPPN je možno na strehe objektov, kjer tehnologija to dopušča, postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike skladno z varstvenimi režimi.
18. člen
(zunanja razsvetljava)
1) Nove ulice se opremijo z omrežjem javne razsvetljave, posebno na mestih križišč oz. navezav na obstoječo cesto. Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
19. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
1) Za razvod telekomunikacijskega omrežja se izvede TK kabelska kanalizacija, ki se jo umesti v območje utrjenih površin. Potrebna je zgraditev voda dolžine 138 m.
2) Za stavbe na območju OPPN se v nepovoznih površinah zgradi hišne priključke za TK omrežje. TK omarice so na parcelnih mejah (ob elektro omaricah). 
3) Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo se ustrezno zaščiti ali prestavi na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.
20. člen
(vodovodno omrežje)
1) Obstoječe javno vodovodno omrežje  PVC ? 160, se pred pričetkom gradnje  prestavi v občinsko cesto s cevjo PE ? 160.
2) Na obravnavanem območju je za zagotavljanje ustrezne oskrbe z vodo potrebno zgradi nov sekundarni vod, katerega je po pridobitvi uporabnega dovoljenja potrebno predati v last Občini Log – Dragomer.
3) Nov sekundarni vod je potrebno izvesti v PE izvedbi in dimenziji fi 110. Lokacijsko je vod potrebno  zgraditi do točke odcepa zadnjih dveh hišnih priključkov.
4) Zagotoviti je potrebno krožno napajanje novozgrajenega sekundarnega voda vključno s postavitvijo 3 zapornih ventilov (na vsakem priključnem mestu na obstoječe javno vodovodno omrežje).
5) Novozgrajeni sekundarni vod mora biti opremljen z nadzemnimi hidranti za zagotavljanje požarne varnosti. Zadnji hidrant mora biti lociran ob zaključku slepega kraka novozgrajenega sekundarnega voda.
6) Pred priključevanjem objektov na novozgrajeni sekundarni vod, mora le ta biti predan v last Občini Log – Dragomer ter v upravljanje JP KPV, d.o.o.
7) Vsi samostojni objekti se na javno vodovodno omrežje priključujejo s samostojnim priključkom. 
21. člen
(kanalizacijsko omrežje)
1) Ponikanje padavinske vode na tem območju ni predvideno (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024). 
2) Za padavinske vode s strešnih površin, območja zunanje ureditve in ceste je predvideno, da se preko zadrževalnika, kanalizirano (po potrebi prečiščeno in umirjeno) odvaja v javni meteorni kanal. Izvedba zadrževalnika je nujna (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024). 
3) Pri načrtovanju odvajanja padavinskih voda v obstoječo meteorno kanalizacijo je potrebno upoštevati pogoje in usmeritve upravljalca kanalizacije in pridobiti vodno soglasje DRSV (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024).
4) Za obravnavano območje se uredi ločeno odvajanje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov in padavinske vode s streh objektov, utrjenih površin in povoznih površin.
5) Obstoječa javna kanalizacijska cev, ki poteka po parc. št. 1310, k. o. Log se na stroške investitorja ukine.
6) Za zagotovitev ustreznega odvajanja sanitarnih voda je potrebno zgraditi sekundarno vakuumsko  omrežje, ki bo povezano s ČN Log - Dragomer. 
7) Za zagotovitev odvajanja padavinskih voda je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje. Novozgrajeno omrežje se lahko poveže z obstoječim mešanim kanalizacijskim omrežjem, ki obstoji na obravnavanem območju.
8) Novozgrajeni omrežji (sanitarno in meteorno) je po pridobitvi uporabnega dovoljenja potrebno predati v last Občini Log - Dragomer.
9) Za vsak samostojen objekt je potrebno predvideti samostojen priklop na vakuumsko omrežje.
10) Pred priključevanjem objektov na novo zgrajeni omrežji, morata le ti biti predani v last Občini Log -Dragomer te r v upravljanje JP KPV d.o.o..
22. člen
(ravnanje z odpadki)
1) Uredi se prevzemno mesto (ekološki otok) za zabojnike komunalnih odpadkov za celotno EUP na območju ureditvene enote A. Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna in urejena tako, da nad zabojniki ni strehe, ker poteka praznenje zvonov z vozilom/dvigalom (zabojnik se dviga vertikalno). Na ekološkem otoku je potrebno predvideti najmanj tri zabojnike.
Dovozna pot do ekološkega otoka mora biti ustrezne širine in ustrezno utrjena. Zagotovljen mora biti prostor za obračanje komunalnih vozil. Skupna dolžina ekološkega otoka mora znašati najmanj 10m, skupna širina pa najmanj 1,5m.
2) Na lokaciji ekoloških otokov je potrebno zagotoviti tudi prostro za zbiranje drobne odpadne električne in elektronske opreme ter zabojnik za zbiranje oblačil.
3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
23. člen
(raba energije)
1) Ogrevanje stavb je možno na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Glede na to, da neposredno ob območju OPPN-ja poteka glavni distribucijski plinovod za obratovalnim tlakom od 0,5 bar do 5 bar se za stavbe na območju OPPN predvidi prednostno oskrbo z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja, priprave sanitarne tople vode in kuhe.
2) Za priključitev stavb je potrebno izvesti nov glavni plinovod v dimenziji DN50 s potekom od obstoječega srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja, DN 50 SP 3630  po območju OPPN ter plinske priključke do načrtovanih stavb. Plinski priključki se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici v ali na fasadi posamezne stavbe. 
3) Energetska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbah (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda).
 
4. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave 
24. člen
(splošni pogoji)
1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
2) Pri organizaciji gradbišča je potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
25. člen
(ohranjanje narave)
1) Na območju urejanja  OPPN ni evidentiranih vsebin ohranjanja narave (naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.).
26. člen
(varovanje gozdov)
1) Na območju urejanja se ob robu območja, ki je najbližje gozdu del parcel nameni zelenim površinam posamezne gradbene parcele. Objekti ob gozdu se zaradi varnosti lahko gradijo le v razdalji najmanj 10 m od gozdnega roba (objekti od številke 9 do 13). 
2) Omogoči se gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. 
3) Pri novih zasaditvah v sklopu ureditve stanovanjske soseske oziroma funkcionalnih zemljišč ob objektih naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. 
4) Vsi posegi znotraj območja urejanja OPPN morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne bo prišlo do posegov v bližnji gozd oziroma v obstoječ gozdni rob in, da ne bo povzročena škoda na sosednjih gozdnih zemljiščih (na gozdnem robu, gozdnih tleh). Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja. V gozdu ni dovoljeno urejati začasnih ali stalnih deponij, odlaganje izkopanega materiala oziroma zemljine, gradbenih odpadkov in materiala za gradnjo.
5) Izvajalec del oziroma investitor mora prevzeti odgovornost in izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst na sosednja gozdna zemljišča. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki bi se lahko pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, je treba redno odstranjevati tako v času gradnje kot po izvedbi posega. 
 
5. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
27. člen
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Načrtovane ureditve ne bodo imele vpliva na kulturno dediščino, ki se nahaja v okolici območja urejanja. Veljajo splošne usmeritve, ki veljajo za varstvo arheoloških ostalin, dodatne usmeritve, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pa niso bila podana.
2) Splošne usmeritve za varstvo arheoloških ostalin:
a.    strokovni nadzor nad posegi
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
b.    odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
28. člen
(varstvo tal in plodne zemlje)
1) Skladno z geološko-geomehanskim pregledom zemljišča, ki ga je opravilo podjetje Viacon (priloga: POROČILO O GEOMEHANSKEM PREGLEDU in sestavi temeljnih tal zemljišča na parcelni št.: 1996 k.o. Log, znak: 33-09/23) je ugotovljeno, da za sestavo tal območja ustrezajo pogoji temeljenja qu,dop=80 kN/m2. 
2) Temeljenje se izvede z zamenjavo obstoječih materialov. Od obstoječe kote terena je potrebno odstraniti plasti humusa in gline do globine ca. 80 cm na naslednji način: 
  1. Izkop 80 cm in izvedba nasipa 100 cm. Nato sledi ustrezna priprava podlage (statično zgoščevanje).
  2. Vgradnja ločilnega geosintetika, (F > 16 kN/m),
  3. Vgradnja tamponskega materiala v debelini 60 cm (oziroma do projektirane kote podložnega betona) v eni ali dveh plasteh odvisno od zmogljivosti zgoščevalnih strojev. Zahtevana nosilnost planuma tamponske blazine je Evd>40 MPa, ki jo je potrebno dokazati z meritvami v skladu z TSC 06.720.
3) Temeljenje se izvede na temeljni plošči. Posedki objekta bodo minimalni in se bodo v pretežni meri razvili med samo gradnjo.
4) Izvedba temeljenja se priporoča v suhem vremenu in pri tem je obvezno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor v skladu z veljavnim GZ. Armiranobetonski temelji naj bodo dimenzionirani tako, da napetosti v dnu temeljev ne presežejo dopustne nosilnosti temeljnih tal qdop = 250 kN/m2 – največja robna napetost na stiku temelj-tla. (priloga: POROČILO O GEOMEHANSKEM PREGLEDU in sestavi temeljnih tal zemljišča na parcelni št.: 1996 k.o. Log, znak: 33-09/23)
5) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). V času gradnje morajo biti  tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico).
6) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. 
7) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni dovoljeno. 
8) Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
29. člen
(varstvo voda in vodotokov)
1) Glede na sestavo tal, ugotovljeno v geološko geomehanskem elaboratu, ponikanje padavinske vode na tem območju ni predvideno. Za padavinske vode s strešnih površin, območja zunanje ureditve in ceste je predvideno, da se preko zadrževalnika, kanalizirano odvaja v javni meteorni kanal. (priloga: POROČILO O GEOMEHANSKEM PREGLEDU in sestavi temeljnih tal zemljišča na parcelni št.: 1996 k.o. Log, znak: 33-09/23)
2) Z ureditvijo odvajanja padavinskih voda v obstoječo meteorno kanalizacijo in izvedbo zadrževalnika ne bo vpliva na morebitno hipno povečanje odtoka z območja OPPN SS Log, ki bi lahko nastalo zaradi spremembe namembnosti rabe območja. Pri načrtovanju odvajanja padavinskih voda v obstoječo meteorno kanalizacijo je potrebno upoštevati pogoje in usmeritve upravljalca kanalizacije. (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024).
3) Razlivanje poplavnih voda pri pretoku Q10 in Q100 bo po predvidenih ureditvah enako obstoječemu. V manjšem obsegu se z ureditvijo obračališča ceste posega na območje razlivanja Q10 in Q100, ki z upoštevanjem usmeritev pri načrtovanju in gradnji posegov ne bi smeli voditi v spremembe poplavne ogroženosti sosednjih zemljišč in objektov.  Količine, ki se v obstoječem stanju razlivajo čez območje OPPN so majhne, zato se bo večji delež tega pretoka razlival po cesti in po njej v meteorno kanalizacijo. (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024).
4) Individualnih ukrepov za varovanje objektov  pri pretoku Q500 ni potrebnih. Drugačno razlivanje poplavnih voda pri pretoku Q500 ne bo imelo bistvenega vpliva na poplavno ogroženost sosednjih zemljišč in objektov pri pretoku Q500. (povzeto po Elaboratu hidrološko - hidravličnega strokovnega mnenja v sklopu priprave OPPN SS Log 2, izdelal Tempos d.o.o., številka elaborata: 118/2024).
5) Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav je potrebno upoštevati določila iz Uredbe: »Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20)« (v nadaljevanju Uredba).
6) Vse površinske vode se kontrolirano odvedejo izven območja izvedbe temeljenja že v času gradnje, za trajno odvodnjavanje pa se obvezno izvede sistem odvodnjavanja v območju in pod koto temeljev, ki naj bo povezan z obstoječim sistemom infrastrukture. Glede na geološko sestavo obravnavanega območja zalednih vod ni pričakovati. (priloga: POROČILO O GEOMEHANSKEM PREGLEDU in sestavi temeljnih tal zemljišča na parcelni št.: 1996 k.o. Log, znak: 33-09/23)
7) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem sistemu. Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo pred onesnaženjem voda. Za vse objekte je obvezna priključitev na javni kanalizacijski sistem. Na en vakuumski jašek se priključujejo po dve enoti.
8) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se na cestah izvede mulde in vtočne jaške z LTŽ rešetkami. Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
9) Območje OPPN  se nahaja na poplavno ogroženem območju, ki je posledica poplav visokih voda vodotoka Molšca in njenega neimenovanega levega pritoka. Pri nadaljnjemu načrtovanju upoštevati:
  • Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
  • Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in po njej se na območju vodnih zemljišč ali v sami strugi reke vodotokov ne sme odlagati nobene vrste materiala z območja delovišča v trdnem, tekočem ali plinskem stanju, ki se uporablja pri gradnji, in je potencialno strupen za ribe. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.
  • Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča je prepovedana.
  • Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda. Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
  • Posegi na območju površinskih voda in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, so načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije. V primeru izvedbe posegov v vodotoke in vodna telesa je načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov.
  • Vsa gradbena dela se v največji možni meri oddaljijo od struge vodotokov. Posegi v strugo vodotoka niso dovoljeni.
  • Odvodnjavanje meteornih voda z izlivom neposredno v vodotok na obravnavanem območju zaradi vnosa onesnaževal v vodotok in vodne habitate ter zaradi ogrožanja ribjih populacij ni dovoljeno. Vse meteorne vode, ki se izlivajo s predvidenega območja, se prečisti do te mere, da ne poslabšujejo kvalitete voda in ne vplivajo negativno na ekološko stanje vodotokov. V kolikor to ni mogoče , se jih preusmeri v ponikanje ali v čistilno napravo preko kanalizacijskega omrežja.
  • V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov se odstranjeno vegetacijo takoj  nadomesti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so že prisotne na obravnavanem območju. Ob vodotokih se zagotovi zveznost vegetacije.
30. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
1) Območje je uvrščeno v II. stopnjo onesnaženosti. Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka. 
2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
  • prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
  • nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
3) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
31. člen
(varovanje krajinskih značilnosti)
1) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
2) Po končani gradnji se morajo sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
3) Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno. Pri urejanju okolice stavb je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
4) Pri novih zasaditvah v sklopu ureditve stanovanjske soseske oziroma funkcionalnih zemljišč ob objektih se mora upoštevati izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin (15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1-UPB2, Uradni list RS, št. 62/07, 36/10, 40-14-ZIN-B).
32. člen
(varstvo pred hrupom)
1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom. Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
3) Naprave, ki so vir hrupa (klima naprave, toplotne črpalke ipd.), se locira tako, da imajo čim manj motečih vplivov na bivalno okolje (npr. z namestitvijo ob / na manj izpostavljene dele fasad ipd.).
33. člen
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in obrambni ukrepi)
1) Na področju hidrologije je manjši del območja urejanja označeno kot poplavno območje. V sklopu priprave  OPN Občine Log Dragomer je bila narejena poplavna študija – nova poplavna karta, ki prikazuje novo situacijo poplavne nevarnosti.
2) V fazi priprave projektne dokumentacije se izdela elaborat geoloških raziskav, glede morebitne erozivnosti, plazljivost ali poplavnosti ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.
3) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določila predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
5) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
6) Upoštevajo se splošne smernice s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom.
34. člen
(varstvo pred potresom)
1) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o graditvi objektov.
2) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za  0,250 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla. Podatek je povzet po Karti potresne nevarnosti za Slovenijo (2021) - projektni pospešek tal na trdnih tleh (tip tal A po EC8) za povratno dobo 475 let.
3) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.
35. člen
(varstvo pred požarom)
1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se mora upoštevati določila predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na ustrezni medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
3) Vsi objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje gradbene parcele in odmikov med objekti na isti gradbeni parceli omejeno širjenje požara na sosednje objekte. 
4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
 
6. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
36. člen
(etapnost izvedbe)
1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno. Etape oziroma faze prostorskih ureditev se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu. Na območju celotnega OPPN mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča gospodarska javna infrastruktura, ki je potrebna za uporabo objektov, vključno z urejenimi javnimi zelenimi površinami.
2) Predvidena je etapnost izvedbe. Cesta in infrastruktura je ločena faza, ki jo je potrebno izvesti sočasno ali pred gradnjo prve stavbe. Gradnja objektov na gradbenih parcelah  je ločena faza. 
3) Za celotno območje se lahko pridobi eno gradbeno dovoljenje, ki zajema infrastrukturo, dostopno cesto ter vse objekte. 
4) Gradnja objekta(ov) in potrebne infrastrukture se lahko izvaja sočasno.
5) Javne zelene površine (otroško igrišče) morajo biti urejene in predane v last ter upravljanje Občini Log Dragomer sočasno z izgradnjo in predajo v upravljanje gospodarske javne infrastrukture. Ureditve javnih zelenih površin se izvajajo neodvisno od gradnje stanovanjskih objektov.
 
7. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
37. člen
(dopustna odstopanja)
1) Dopustna so odstopanja od predvidenih kot pritličij objektov zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.
2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z vidika racionalne izrabe prostora, s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo mnenjedajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
 
8. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
38. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
1) Gradbišče se uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču, da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja.
2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni objekti ter ostanki začasnih odlagališč materiala. Vse z gradnjo prizadete površine se sanirajo, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve odprtih površin. Sanirajo se tudi morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
3) Gradbišče se zavaruje pred erozijskim delovanjem voda.
4) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju.
5) Med izvajanjem gradbenih del se zagotovita varnost v prometu in nemotena komunalno-energetska oskrba objektov na območju urejanja in tudi zunaj njega. Zagotovijo se dostopi do gozdnih zemljišč. Če bodo zaradi gradnje (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadete obstoječe ceste in poti ter gozdna zemljišča.
6) Posegi na zemljišča zunaj območja urejanja kot začasni posegi med gradnjo so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.
7) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
Investitor mora pred pričetkom ali sočasno z gradnjo objektov na območju OPPN zgraditi komunalno in cestno infrastrukturo. Investitor lahko z Občino Log - Dragomer o tem sklene pogodbo o opremljanju. 
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(hramba in nadzorstvo)
1) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Log-Dragomer. 
2) Nadzor na izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
(začetek veljavnosti)
1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 3500-0119/2020
Datum: 18.12.2024  
Občina Log - Dragomer
Miran Stanovnik, župan