Na dežurni e-naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cz.mkgp@gov.si in telefon 040/ 390 016 se obrača veliko ljudi z različnimi vprašanji, povezanimi s trenutnim stanjem. Nekaj najpogostejših objavljamo v nadaljevanju. Poudariti pa želimo, da so odgovori vezani na delo v kmetijstvu in (predvsem) na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/2020, 29/2020, 32/2020, 37/2020, 42/2020, 44/2020, 47/2020 in 53/2020), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI, iskalci in ponudniki sezonskega dela v kmetijstvuVPRAŠANJE: Kje lahko iskalci zaposlitev v kmetijstvu dobijo kontaktne informacije kmetij, ki ponujajo delo?
ODGOVOR: Seznam kmetij s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Seznam se posodablja.
VPRAŠANJE: Kam se lahko obrnejo kmetijska gospodarstva, ki potrebujejo delovno silo za sezonsko delo v kmetijstvu?
ODGOVOR: Kmetijska gospodarstva in podjetja se lahko za pomoč in vse potrebne informacije obrnejo na:
Potrebe po delavni sili kmetijstvu so objavljene na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
VPRAŠANJE: Ali so potrebe po sezonskih delavcih v kmetijstvu objavljene tudi na Zavodu RS za zaposlovanje?
ODGOVOR: Informacije o možnostih občasnega sezonskega dela v kmetijstvu v različnih slovenskih regijah dobite na povezavi ...
VPRAŠANJE: Ali imate seznam ekološki kmetij, ki bi potrebovale delavce?
ODGOVOR: Posebnega seznama, ki bi vključeval samo ekološke kmetije, ki potrebujejo delavce za začasno ali občasno delo v kmetijstvu, zaenkrat ne pripravljamo.
VPRAŠANJE: Kolikšno je število iskalcev zaposlitev v kmetijstvu in koliko kmetijskih gospodarstev išče delavce?
DOGOVOR: Do dne 21. 4. 2020 do 20. ure je dežurna služba MKGP prejela interes za zaposlitev v kmetijstvu s strani 545 iskalcev sezonskega dela. Delavce za delo v kmetijstvu je potrebovalo 18 iskalcev delavcev.
VPRAŠANJE: Katera so najbolj pogosta kmečka dela, za katera se iščejo delavci?
ODGOVOR: Kmetijska gospodarstva potrebujejo delavce za delo na hmeljišču, na polju, v vinogradu, v oljčniku.
Izkazane so potrebe po delavcih za obiranje jagod, malin, saditev špargljev, delo v zeliščnem vrtu, druga vrtnarska dela itd. Seznam se dopolnjuje.
VPRAŠANJE: Ali je sezonsko delo v kmetijstvu definirano v zakonodaji?
ODGOVOR: Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) obravnava začasno ali občasno delo v kmetijstvu v členih 105a do 105e. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716
VPRAŠANJE: Ali se lahko za sezonsko delo v kmetijstvu prijavijo tudi osebe, ki so na čakanju in prejemajo 80% plače?
ODGOVOR: Predlagamo, da pred začetkom dela v kmetijstvu pridobite soglasje delodajalca.
VPRAŠANJE: Ali lahko oseba, ki je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, opravlja sezonsko delo v kmetijstvu?
ODGOVOR: Predlagamo, da se obrnete na Zavod RS za zaposlovanje, kjer trenutno prejemate nadomestilo.
VPRAŠANJE: Ali je delo v kmetijstvu plačano in kolikšno je plačilo na uro? Ali se za delo sklene pogodba?
ODGOVOR: Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko opravlja na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je pogodba civilnega prava in pomeni izjemo od prepovedi iz drugega odstavka 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US). Urna postavka izvajalca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra bruto (od 18. 4 2020 dalje, objavljeno v UL RS št. 54/20). Višina najnižje urne bruto postavke se usklajuje z gibanjem plač (105.d člen Zakona o kmetijstvu, Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18, povezava ...). Vrednost urne postavke ni omejena navzgor, prav tako MKGP ne vpliva na vrednost urne postavke, ki jo sporazumno določita med seboj naročnik (nosilec ali član kmetijskega gospodarstva) in izvajalec (fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi).
VPRAŠANJE: Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva k vključevanju in zagotavljanju domače delovne sile pri nujno potrebnih opravilih na kmetijskih gospodarstvih in v kmetijskih podjetjih?
ODGOVOR: Epidemija COVID-19 in s tem povezano oteženo gibanje ljudi je na področju kmetijstva povzročilo težave glede tekočega zagotavljanja potrebne sezonske delovne sile kmetom in kmetijskim podjetjem pri kmetijskih opravilih. To obdobje je za kmetijstvo zelo pomembno, saj gre za pripravo in intenziven začetek del na poljih. Običajno so pomoč pri spomladanskih opravilih kot npr. nega drevja v sadovnjakih, urejanje infrastrukture za rast hmelja, obiranje špargljev in jagod… izvajali delavci iz tujine. Letos so izredne razmere, ki jih je sprožila razglasitev epidemije COVID-19, zelo otežile prihod delavcev iz tujine, saj so bili za njih vpeljani dodatni obvezni postopki kot npr. obvezna karantena ob prihodu v Slovenijo in testiranje na prisotnost virusa (Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 50/2020, 7. člen).
VPRAŠANJE: Kakšna je vloga MKGP pri iskanju delavcev, ki želijo opravljati delo na kmetiji v času krize zaradi COVID-19?
ODGOVOR: Ministrstvo je v projektu reševanja sezonskega dela v času epidemije COVID-19 v neformalni, a proaktivni vlogi posredovanja informacij tako širši javnosti kot posameznikom, ki izražajo interes za delo, ter na drugi strani delodajalcem oz. iskalcem delavcev. Ministrstvo je vzpostavilo komunikacijo s študentskimi servisi za pomoč študentom ter z Zavodom RS za zaposlovanje za aktivacijo brezposelnih oseb, s ciljem celostnega spodbujanja zagotavljanja sezonske delovne sile. Posebej je potrebno poudariti, da MKGP ne določa višine plačila, saj je to poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Poleg tega je minimalna urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu določena skladno z Zakonom o kmetijstvu. Ministrstvo tudi ne podpira dela na črno, zato morajo vsi iskalci zaposlitve ter delodajalci upoštevati vse usmeritve in predpise za legalno delo.
VPRAŠANJE: Kako naj postopa iskalec sezonske zaposlitve v kmetijstvu?
ODGOVOR: Vsi zainteresirani, ki bi želeli opravljati začasno ali občasno delo v kmetijstvu, sami vzpostavijo kontakt s kmetijami, ki iščejo delovno silo. Pred tem lahko osnovne informacije pridobijo na področnih enotah Zavoda RS za zaposlovanje, na Študentskih servisih ali na Dežurni službi MKGP.
Seznam ponudnikov dela v kmetijstvu, ki se sproti dopolnjuje, se nahaja na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vse iskalce dela v kmetijstvu in kmetijska gospodarstva pozivamo, da se pred opravljanjem sezonskega dela dogovorijo o vseh pogodbenih pravicah in dolžnostih, ter sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe. Dodatne informacije o oblikah zaposlitve oziroma najemu delovne sile na kmetiji najdete na povezavi ...
VPRAŠANJE: Kaj je začasno in občasno delo v kmetijstvu (sezonsko delo)?
ODGOVOR: Na podlagi določb o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu, smejo kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo, za dela, za katera je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili, delavce zaposliti na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu.
VPRAŠANJE: V kateri delih Slovenije potrebujejo največ delavcev za sezonsko delo?
ODGOVOR: Ponudniki dela so iz cele Slovenije (Savinjska dolina, Koroška, Dolenjska, Ljubljana, Obala, Prekmurje itd.). Veliko je povpraševanja za delo v hmeljiščih v Savinjski dolini. Seznam ponudnikov se dopolnjuje.
VPRAŠANJE: Ali potrebujejo iskalci sezonske zaposlitve v kmetijstvu lasten prevoz za dostop do mesta opravljanja dela?
ODGOVOR: Dogovor glede prevoza je odvisen od iskalca zaposlitve in ponudnika dela. Podpiramo souporabo vozila ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.
VPRAŠANJE: Ali se za sezonsko delo v kmetijstvu lahko prijavijo tudi študenti? Ali gre za težja kmečka dela, ali so dela primerna za ženske?
ODGOVOR: O vrsti in vsebini del se iskalec zaposlitve direktno dogovori s ponudnikom dela na kmetiji. Predlagamo, da si študentje delo uredijo preko Študentskega servisa oz. študentske napotnice za delo. Dela so različna, seveda so mnoga med njimi primerna tudi za ženske.
VPRAŠANJE: Ali bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo kontakte iskalcev zaposlitve najustreznejšim ponudnikom dela na kmetiji?
ODGOVOR: Iskalci dela sami kontaktirajo kmetije, ki so sporočile potrebe po delavcih. Seznami kmetij, ki iščejo delavce so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo ...
in na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje ...
VPRAŠANJE: Sem brez prevoza? Ali bo Ministrstvo za kmetijstvo organiziralo prevoz do kmetov, ki ponujajo delo?
ODGOVOR: Predlagamo, da iščete delo na kmetiji v bližini vašega doma oz. se glede prevoza dogovorite s ponudnikom sezonskega dela. MKGP ne načrtuje organiziranja prevoza slovenskih delavcev do kmetov.
VPRAŠANJE: Ali lahko opravljam sezonsko delo v drugi občini?
ODGOVOR: Da, opravljanje kmetijske dejavnosti (sezonskega dela na kmetiji) v drugi občini je dovoljeno.
VPRAŠANJE: Kako je s prenočevanjem na kmetiji, kjer opravljam sezonsko delo?
ODGOVOR: Vse podrobnosti, povezane z morebitno nastanitvijo delavcev, ki opravljajo sezonsko delo, urejate direktno s ponudnikom sezonskega dela. Pri tem je potrebno upoštevati vse veljavne varnostne ukrepe.
VPRAŠANJE: Kakšno je plačilo za sezonsko delo?
ODGOVOR: Glede plačila za sezonsko delo urejate direktno s ponudnikom sezonskega dela. V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18), 105.d člen, je za plačilo začasno in občasno delo v kmetijstvu navedena najnižja bruto cena. V Uradnem listu RS št. 54/20 je objavljena Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu, ki za leto 2020 določa najnižjo urno postavko, ki znaša 5,16 evra bruto na uro. MKGP pri dogovoru o višji ceni postavke med kmetom (ponudnikom sezonskega dela) in iskalcem dela (brezposelnim, študentom, prijavljenim na Zavodu RS za zaposlovanje, osebi na čakanju) ne sodeluje, seveda pa podpiramo ustrezno plačilo za dobro opravljeno delo.
VPRAŠANJE: Kako je z upokojenci, ali za njihovo delo veljajo omejitve po Zakonu o urejanju trga dela?
ODGOVOR: Če upokojenec dela po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu (105a do e člen Zakona o kmetijstvu), se mu opravljene ure po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu ne štejejo med omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela upokojencev, ki ga opredeljuje Zakonu o urejanju trga dela (27.c člen). Torej fond ur, ki ga upokojenec opravi na kmetiji po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, se ne všteva v fond ur po začasnem ali občasnem delu upokojencev.
VPRAŠANJE: Kdo lahko sklepa pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu?
ODGOVOR: Lahko jo sklepajo vsi, ki želijo zaslužiti dodaten dohodek: brezposelni, iskalci zaposlitve, upokojenci, študentje, dijaki, zaposleni v svojem prostem času. Študenti lahko delajo po napotnici študentskega servisa ali po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.
VPRAŠANJE: Bistvene sestavine pogodbe in ali je potrebna overovitev
ODGOVOR: Oblika pogodbe ni predpisana, naj bi pa vsebovala bistvene sestavine:
Sestavijo jo v (najmanj) 3 izvodih, enega prejme izvajalec del, drugega naročnik, tretjega pa ima za urejanje v zvezi z davki in prispevki. Overovitev pogodbe ni potrebna.
VPRAŠANJE: Kako izvajalec sezonskega dela potuje po Sloveniji, kako lahko prečka občinske meje glede na Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih?
Odgovor Generalne policijske postaje: Prehod možen, potrebuje pa eno potrdilo delodajalca (mogoče podobno izjavo, kot naj jo imajo lastniki nepremičnin, ko odhajajo tja, da uredijo nujne zadeve; vzorec je objavljen skupaj z Odredbo na internetu), če imajo pogodbo že sklenjeno naj imajo tudi to s seboj, za primer, če jih ustavijo policija.
POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI glede odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji
Na spletni strani MGRT lahko najdete še več odgovorov na zastavljena vprašanja.
V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/2020, 29/2020, 32/2020, 37/2020, 42/2020, 44/2020, 47/2020 in 53/2020, v nadaljnjem besedilu: Odlok) je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, kot na primer nastanitvene storitve, gostinske storitve, welnes storitve, kinematografske storitve, kulturne storitve in storitve iger na srečo.
V skladu z odlokom so dovoljene le v 2. členu odloka navedene izjeme. To so:
Tako odlok med drugim dovoljuje ponudbo in prodajo potrošnikom na daljavo (po spletu), kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, pri tem pa naj se zagotovi dostava blaga potrošniku na dom. Pri tem pa je treba dosledno upoštevati vsa priporočila za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.
V skladu z Odlokom je namen določila v preprečevanju stikov zaradi epidemije COVID-19, zaradi česar je določen delovni čas, ki bo omogočil daljši časovni interval opravljanja nakupov v prodajalnah in s tem zmanjšal koncentracijo kupcev.
Za prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, se določi obratovalni čas od vsaj 8.00 ure (lahko tudi prej) in najmanj do 18.00 ure. V času od 8. do 10. ure se mora vsem ranljivim skupinam, med katere se uvrščajo invalidi, upokojenci in nosečnice, omogočiti prednost tako pri nakupu kot tudi vstopu v trgovino. Ob nedeljah in dela prostih dnevih so zaprte vse prodajalne, razen bencinskih servisov in lekarn, ki lahko obratujejo.
Mikro in majhne družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, samostojni podjetniki posamezniki in zadruge, skladno z Zakonom o zadrugah lahko oblikujejo obratovalni čas v skladu s svojo poslovno odločitvijo.
POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
VPRAŠANJE: Imam turistično kmetijo, kjer poleg prenočišč ponujam in prodajam svoje pridelke. Ali lahko nadaljujem s svojo dejavnostjo?
ODGOVOR: V skladu z odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji lahko še naprej ponujate in prodajate svoje pridelke na kmetiji, ponujanje nastanitev pa je začasno prepovedano. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo v roku 24 ur od začetka veljavnosti odloka izdal priporočila glede omejitev števila potrošnikov, ki so lahko hkrati v poslovnem prostoru, v katerem se ponuja in prodaja blago in storitve. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo v roku 24 ur od začetka veljavnosti odloka izdal priporočila glede omejitev števila potrošnikov, ki so lahko hkrati v poslovnem prostoru, v katerem se ponuja in prodaja blago in storitve.
VPRAŠANJE: Ali servis za popravilo traktorjev lahko izvaja svoje storitve?
ODGOVOR: Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se nanaša le na razmerja med podjetjem in potrošnikom in ne posega v razmerja med podjetji, torej med pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost. Servis za popravilo traktorjev se lahko opravlja.
VPRAŠANJE: Kaj je kmetijska trgovina? Beležimo vprašanja s strani trgovcev, ki prodajajo krmo za živali, rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele …
ODGOVOR: Kot kmetijske trgovine, ki so izjema in lahko prodajajo blago potrošnikom so mišljene trgovine, ki prodajajo živila ter blago za vrt in kmetijstvo (t.i. kmetijske zadruge). Te so lahko odprte.
Pri tem je treba poudariti, da Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ureja samo ponudbo in prodajo potrošnikom in ne ponudbe ter prodaje pravnim in fizičnim osebam, ki blago kupujejo za namene opravljanja pridobitne dejavnosti. Prodaja blaga (npr. rezervnih delov za kmetijske stroje) osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot gospodarsko panogo je torej še naprej dovoljena.
VPRAŠANJE: Trgovina s tehničnim blagom (gradbeni proizvodi, vrtni program)
ODGOVOR: Z namenom postopnega sproščanja ukrepov so z 20. aprilom 2020 lahko odprte tudi prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno - inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo. Pri izvajanju vseh storitev je potrebno dosledno upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje in navodil Ministrstva za zdravje ob postopnem sproščanju ukrepov.
VPRAŠANJE: Ali je dovoljena prodaja sadik na tržnicah?
ODGOVOR: Potrošnikom se lahko ponuja in prodaja tudi seme in sadike, saj se tako zagotavlja boljša samooskrba z zelenjavo in sadjem upoštevajoč determiniranost setvenega koledarja. Prav tako gre za opravilo, ki ga lahko v okviru ukrepov prepovedi gibanja izvajajo državljani doma. V okviru odloka se sadike in semena lahko prodajo v prodajalnah, ki v pretežni meri prodajajo živila vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kmetijskih prodajalnah in v okviru programa vrta in kmetijstvo v prodajalnah. Tržnice z odlokom niso izrecno urejene, vendar (kot smo že predhodno podali razlago) sodijo med prodajalne z živili. Prodaja sadik zelenjave ali sadja na tržnicah zato ni v nasprotju z odlokom, če se izvaja skladno z navodili, s katerimi se nepotrebna tveganja za zdravje potrošnikov in prodajalcev preprečijo.
VPRAŠANJE: Preko spleta bi naročila dostavo na dom. Zanima me, ali je to glede na nove omejitve (odlok) možno?
ODGOVOR: Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji omogoča prodajo blaga preko spleta.
VPRAŠANJE: Ali tržnica z lokalnimi pridelki in izdelki lahko obratuje z upoštevanjem vseh varnostnih ukrepov, za preprečevanje širjenja korona virusa?
ODGOVOR: Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na območju Republike Slovenije. V drugem členu so določene izjeme od navedene splošne prepovedi. Tržnice spadajo med izjeme, ki dopuščajo prodajo potrošnikom, in sicer med prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, vendar pa le v delu, v kolikor se na tržnici izvaja prodaja živil, ne pa tudi drugih izdelkov (obutev, obleke, suha roba, in podobno). Prodaja slednjih na tržnici skladno z odlokom ni dovoljena.
VPRAŠANJE: Preko svojih specializiranih tehnikov nudimo končnim uporabnikom(kmetom) kompleten nabor gnojil. Njihovi izdelki so vpisani v register gnojil v biološkem kmetijstvu, njihovo delo pa poteka na terenu, pri kmetu, na območju celotne Slovenije. Na nas se obračajo s vprašanjem ali lahko nadaljujejo s svojo dejavnostjo glede na to , da je obratovanje kmetijskih trgovin izvzeto iz Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ali morajo do nadaljnjega prekiniti s svojim delom.
ODGOVOR: Na podlagi Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji takšna prodaja predstavlja izjeme, ki so dovoljene v okviru programa vrt in kmetijstvo v prodajalnah ter poslovanje kmetijskih prodajaln.
VPRAŠANJE: Po Sloveniji imamo trgovine z vinom, ki pa prodajajo tudi, sire, marmelade, pršute ipd.
ODGOVOR: Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ne določa podrobneje, kaj vse sodi pod "prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji", menimo pa, da je potrebno odlok pri razlagi te izjeme razumeti dobesedno, torej, da gre za tiste prodajalne, ki pretežno prodajajo živila. Za presojo, ali določena prodajalna sodi v navedeno izjemo, je torej ključen njen prodajni asortiman. Pri tem pojasnjujemo, da mora vsaka prodajalna sama presoditi, ali upoštevaje navedeno in glede na njen prodajni asortiman sodi v navedeno kategorijo izjem.
VPRAŠANJE: Ali so lahko trgovine s hrano za male živali odprte?
ODGOVOR: Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji dovoljuje, da trgovine za male živali obratujejo skladno z delovnim časom.
VPRAŠANJE: Obratovanje živilskih trgovin: Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom-Ali velja za vse trgovine, tudi mesnice, prodajalne s kruhom ...?
ODGOVOR: V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji so ob nedeljah in dela prostih dnevih zaprte vse prodajalne, razen bencinskih servisov in lekarn.
Mikro in majhnim družbam v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, samostojnim podjetnikom in zadrugam se dovoljuje, da oblikujejo obratovalni čas v skladu s svojo poslovno odločitvijo.
Iz navedenega izhaja, da morajo v nedeljo in dela prostih dnevih ostati zaprte vse prodajalne z živili (vključno pekarne oz. prodajalne s kruhom). V okviru delovnih dni, pa si lahko mikro in majhne družbe, samostojni podjetniki in zadruge, ki spadajo med izjeme opredeljene v 2. členu Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodaje blaga in storitev potrošnikom v RS, določijo obratovalni čas v skladu z lastno poslovno odločitvijo.
VPRAŠANJE: Spoštovani, glede na objave o možnem zapiranju ljudi v območje bivanja vam sporočam: Sem med Slovenci, ki imamo zidanice, vinograde in sadovnjake v drugih občinah, kjer nimamo stalnega bivališča. Lastniki kmetijskih zemljišč moramo poskrbeti za pravočasno preventivno špricanje, ki bo v aprilu že nujno. Ker se iz nepošpricanih vinogradov in sadovnjakov bolezni lahko prenašajo na sosednja zemljišča, bodo hude posledice na kmetijstvu v vseh regijah, če nam boste dalj časa preprečevali prihajanje na naša zemljišča. Ker se tudi v zidanici lahko samoizoliramo, sosedov ne ogrožamo.
ODGOVOR: Ukrepi omejevanja združevanja, ki jih sproti dopolnjuje NIJZ, so namenjeni v prvi vrsti varovanju zdravja. V gospodarskih panogah, kjer je potrebno več ročnega dela na različnih lokacijah to lahko predstavlja problem. Težava, ki jo izpostavljate v tem primeru izhaja iz potreb kmetov, ko je potrebno opraviti več ročnega dela v omejenem času, saj se dela opravijo lahko le v določeni fazi razvoja rastlin. V skladu z upoštevanjem smernic, ki jih izdaja NIJZ je pri tovrstnih delih olajševalna okoliščina delo na prostem, vendar pa je potrebno zagotoviti čim večjo oddaljenost posameznikov. V zvezi z Odlokom o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji, bi vam želeli pojasniti, da ta v 3. členu določa izjeme, ki omogočajo opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Več informacij glede Odloka lahko najdete na spletnih straneh MNZ ...
VPRAŠANJE: Zanima me kako je z urejanjem papirjev za kampanjo zbirnih vlog - subvencije in njihovo vlaganje za tiste, ki niso prišli na vrsto da to uredijo?
ODGOVOR: Trenutno je kampanja za vlaganje zbirnih vlog na Kmetijsko svetovalni službi zaustavljena, vse do preklica. V kolikor imate sami urejene podatke v RKG (brez potrebnih popravkov), lahko tudi sami s pomočjo elektronskega podpisa vložitve zbirno vlogo. Agencija za kmetijske trge bo dodatno za pojasnila glede podaljševanje rokov, zaprosila Evropsko komisijo in odgovor objavila na svoji spletni strani. Vse informacije glede tega najdete na spletni strani Agencije za kmetijske trge.
VPRAŠANJE: Kako se bo reševala problematika sezonske delovne sile oziroma ali se v zvezi z najemanjem sezonske delovne sile v kmetijstvu pripravlja kakšen interventni zakon – trenutno je najbolj problematično opravljanje dela v trajnih nasadih (hmeljišča, vinogradi, sadovnjaki). Nemogoče oz. je verjetno celo prepovedano najemanje večjih skupin ljudi za delo (tudi iz tujine), potrebna pa so nujna sezonska dela (napeljava vodil in poganjkov v hmeljiščih, rez, vez v vinogradih ...).
ODGOVOR: Ukrepi omejevanja združevanja, ki jih sproti dopolnjuje NIJZ, so namenjeni v prvi vrsti varovanju zdravja. V gospodarskih panogah, kjer je potrebno več delovne sile za opravljanje del seveda to predstavlja problem. Težava, ki jo izpostavljate v tem primeru izhaja iz potreb kmetov, ko je potrebno opraviti več ročnega dela v omejenem času, saj se dela opravijo lahko le v določeni fazi razvoja rastlin. V skladu z upoštevanjem smernic, ki jih izdaja NIJZ je pri tovrstnih delih olajševalna okoliščina delo na prostem, vendar pa je potrebno zagotoviti čim večjo oddaljenost posameznikov (organizirati delo v več vinogradih/sadovnjakih hkrati, razvrstitev delavcev po posameznih vrstah ipd). Vsekakor ni primerno delo v skupinah (npr. dvižni platoji) in bo potrebno poiskati alternativne možnosti, kot tudi delo v skupinah v pokritih prostorih (skladišča, rastlinjaki/plastenjaki, ipd). Kot sami ugotavljate, je do nadaljnjega onemogočeno tudi najemanje tuje delovne sile.
VPRAŠANJE: Obrezovanje drevja v sadovnjaku po naročilu strank – brez kakršnegakoli stika z lastniki. Tukaj je pomemben tudi ta vidik, da je zdaj čas za obrezovanje drevja in ne npr. čez mesec ali dva, ko bo vse zamujeno.
ODGOVOR: Odlok ne predvideva izjeme za obrezovanje drevja v sadovnjaku po naročilu potrošnika.
VPRAŠANJE: Ali se v času prepovedi po Odloku izvaja cepljenje modrikastega jezika?
ODGOVOR: Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se izvaja na način in v rokih, ki so določeni v potrjenem programu cepljenja proti BTV, ki je dostopen na spletni strani Uprave. Zaradi razglašene epidemije SARS-Cov2 je v veljavi predpis o omejitvi izvajanja določenih (nenujnih) preventivnih aktivnosti, vključno z izvajanjem vzorčenja in cepljenj živali za čas trajanja epidemije (Odredba o začasnih ukrepih v zvezi z izvajanjem ukrepov glede najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali ter označevanja in registracije živali (Uradni list RS, št. 41/20)). V skladu s to odredbo se trenutno cepljenje proti BTV izvede le tam, kjer je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja (cepljenje 2. odmerka v predpisanih rokih).
Glede na razvoj situacije v zvezi s SARS-CoV-2 in sproščanjem nekaterih ukrepov ter ob dejstvu, da so veterinarske organizacije opremljene z zaščitno opremo in razkužili, predvidevamo, da se bo v prihodnjem tednu nadaljevalo izvajanje vseh aktivnosti na podlagi Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali v letu 2020 (Uradni list RS, št. 81/19), vključno s cepljenjem proti bolezni modrikastega jezika, seveda ob striktnem upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2.
VPRAŠANJE: Ali mi lahko veterinar osemeni kravo?
ODGOVOR: Osemenjevanje plemenic se v trenutni situaciji izvaja pod posebnimi pogoji. Priporočila Veterinarske zbornice Slovenije v zvezi z osemenjevanjem so dostopna na spletni strani Veterinarske zbornice Slovenije ...
VPRAŠANJE. Ali je možno roke za izvedbo odločbe za sanitarno sečnjo podaljšati?
ODGOVOR: Pravilnik o varstvu gozdov (UL RS, št. 114/09 in 31/16) v prvem odstavku določa, da mora lastnik gozda ukrepe, povezane z varstvom gozdov, izvesti najpozneje v 21 dneh po odkritju žarišča podlubnikov. V drugem odstavku pa je določeno, da ZGS z odločbo lahko določi tudi krajši ali daljši rok, pri čemer mora upoštevati: razvojno fazo podlubnikov, vremenske in druge razmere, delež iglavcev v sestoju in populacijske značilnosti podlubnikov.
Če v vašem primeru navedeno ni bilo ustrezno upoštevano, se na odločbo lahko pritožite, ne glede na dejstvo, da pritožba ne zadrži izvršitve.
Roki za izvršitev odločb o sanitarni sečnji niso predmet nobenega ukrepa iz interventne zakonodaje, ki jo je Vlada RS pripravila in poslala v sprejem Državnemu zboru.
V postopku sprejemanja v Državnem zboru pa je predlog sprememb in dopolnitev Zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. Ta pa določa, da v primeru, ko je treba posekati in iz gozda v tekočem letu spraviti več kot 400.000 m3 lesne mase in vlada zato razglasi naravno nesrečo, lastnik gozda lahko zaprosi za podaljšanje roka za izvršitev odločbe o sanitarni sečnji, če za to obstajajo objektivne okoliščine. To so okoliščine, na katere lastnik nima vpliva in so nastale iz razlogov, ki niso na strani lastnika gozda.
VPRAŠANJE: Ali so roki vloge na javne razpise PRP 2014-2020 ostali nespremenjeni?
ODGOVOR: Upravičenci lahko še vedno oddajo vloge na javne razpise, čeprav so roki za oddajo vloge že potekli.
Javni razpisi, katerih roki za oddajo vlog so formalno že zaključeni, a se zaradi epidemije COVID-19 podaljšajo roki za oddajo:
Upravičenci lahko še vedno oddajo vlogo na javni razpis, in sicer do izdaje sklepa Vlade RS, ki bo objavljen v Uradnem listu RS, oziroma najdlje do 1. 7. 2020.
V skladu z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) procesni roki in roki za izpolnitev materialnih obveznosti strank v upravnih zadevah, razen v primerih nujnih zadev, ki so opredeljene v zakonu, ne tečejo oz. se podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od prenehanja veljavnosti ukrepov po tem zakonu.
Dodatne informacije
Več informacij o objavljenih javnih razpisih lahko zainteresirani dobijo na:
VPRAŠANJE: Imamo težave pri vsebinskih dopolnitvah vlog, saj so v pozivih zahtevani dokumenti, ki jih v času epidemije, ne moremo pridobiti do roka. Tak primer je overitev dokumentov lastnikov (npr. občine so prav tako zaprte), upravne enote pa do nadaljnjega opravljajo le nujne aktivnosti. Rok za dopolnitev vloge je do 20.3.2020, vendar še takratne razmere niso bile tako zaostrene. Zanima nas ali se roki za dopolnitev vlog glede na trenutno stanje v državi avtomatsko podaljšajo?
ODGOVOR: Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za Obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju: interventni zakon), te informacije pa bodo tudi kmalu objavljene na spletnih straneh MKGP, ARSKTRP in Mreže za podeželje:
Od uveljavitve interventnega zakona do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da bodo lahko vsi, ki so jim bile v tem obdobju naložene kakršnekoli materialne obveznosti, le-te izpolnili po prenehanju ukrepov.
V splošnem lahko ukrepe v interventnem zakonu povzamemo tako, da začasno roki ne tečejo in da se bodo postopki podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi. Če bi se rok za izpolnitev neke materialne obveznosti (na primer: vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, obveznost poročanja po zaključeni investiciji, obveznosti sporočanja standardno obdelanih podatkov FADN, obveznost oddaje zahtevka za izplačilo 2. obroka pri mladih prevzemnikih itd.) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo imeli upravičenci možnost, da bodo to obveznost normalno izpolnili še v roku 8 dneh po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila Vlada RS s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu RS.
Interventni zakon je začel veljati 11. 4. 2020, njegovi ukrepi pa bodo veljali do prenehanja razlogov zanje (kar bo ugotovila Vlada RS z že omenjenim sklepom), vendar najdlje do 1. julija 2020.
Prekinitev materialnih in procesnih rokov pa ne pomeni, da upravičenci ne smejo izpolniti morebitnih obveznosti v času prekinitve, če to lahko storijo in če za to ni ovir. Upravičence zato vseeno spodbujamo, da v čim večji meri – v kolikor so tega zmožni in je to zanje izvedljivo – izpolnijo svoje obveznosti.
Za upravičence iz naslova ne-IAKS ukrepov Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (npr. upravičencev, ki so prejeli podporo za investicije, za mlade prevzemnike itd.) omenjeni interventni zakon torej pomeni, da:
- da se bo institut višje sile lahko uporabil po poteku zgoraj omenjenega roka 8 dni po prenehanju ukrepov, če bodo imeli upravičenci na voljo premalo časa za izpolnitev obveznosti. Upravičencem, ki kljub podaljšanju rokov svojih obveznosti ne bodo mogli izpolniti, svetujemo, da na AKTRP javijo višjo silo v roku 15 delovnih dni od izteka omenjenega 8-dnevnega roka. Te prošnje bo AKTRP obravnavala po ustaljenem postopku, ki se sicer uporablja za primere višje sile. AKTRP bo na podlagi sporočene višje sile skupaj z upravičencem individualno določila spremembo rokov za izvedbo obveznosti ali pa oprostitev obveznosti, če bi se izkazalo, da upravičenec obveznosti zaradi višje sile ne more izpolniti. Upravičencu bo izdana odločba o spremembi obveznosti.
VPRAŠANJE:Kako dolgo korona virus preživi na posamezni površini, predvsem pa me zanima kako ravnati z artikli iz trgovine? Jih je smiselno pustiti npr. v priročnem skladišču dan ali dva (brez razkuževanja, če virus odmre po določenem času)? Jih je smiselno razkuževati (s sredstvi za površine, pripravki varekine ali podobnim )? Sadje in zelenjavo (poleg pranja - kako se lahko dodatno razkuži) ... če odmre pri višjih temperaturah potem morda pranje pod vročo vodo?
ODGOVOR: Trenutno še ni popolnoma znano, kako dolgo lahko preživi virus na površinah ( od nekaj ur do nekaj dni). Po nekih raziskavi pa naj preživel na jeklenih površinah 2- 3 dni, na bakru 4 ure, na kartonu 1 dan in na jeklu in plastiki pa 3 dni.
Kako ravnati s hrano, ki jo prenesete iz trgovine si preberite sporočilo za javnost ...
Vsekakor lahko razkužila učinkovito uničijo virus in preprečijo, da bi virus prešel na človeka. Kar se tiče uporabe varikine, ne vem, če vam bo koristilo, vam ne znam svetovati. Sadje in zelenjavo vsekakor operete kot je to običajna praksa, velja pa posebno opozorilo pri nakupu sadja in zelenjave glede higienskega ravnanja tudi za sveže sadje in zelenjavo, katerega zrelost potrošniki prevečkrat preverjajo z otipavanjem, da je potrebno obvezno uporabljati rokavice.
Vsekakor pa si skrbno preberite povezavo na povezavo NIJZ, kjer boste lahko dobili odgovore na marsikatero vaše dilemo.
VPRAŠANJE: Kako naj zagotavljamo proizvodnjo, oskrbo trgovin in ne nazadnje dnevni prevzem mleka s kmetij – z maskami ali brez?
ODGOVOR: Povzeto po priporočilih NIJZ.
V Sloveniji splošna uporaba zaščitne maske ni potrebna. Maske se premočijo in po določenem času ne nudijo več zaščite. Potrebno jih je nadomestiti z novimi. Zelo pomembno je, da so pravilno nameščene (pokrivajo nos in usta). Maske so smiselne znotraj zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni poučeni, kdaj je uporaba maske potrebna, ter o njeni pravilni namestitvi, nošenju, snemanju in odstranjevanju. Zdravstveni delavci zaščitne maske nosijo v smiselnih okvirih in ne celoten delovni čas.
VPRAŠANJE: Zakaj je dobro izbrati lokalno hrano?
ODGOVOR: Samooskrba na področju prehrane je izjemnega pomena za državo, kar se jasno kaže v krizah, kot je tudi sedanja. Hrana je osnovna človekova potreba, v mirnih časih in bogatejših državah je sicer res globalno dostopna, ko pa nastopi čas krize in se meje zapirajo, pa se izkaže, da je lokalna oskrba oz. pridelava in predelava izjemno dragocena. V kriznih časih mora vsaka država sama poskrbeti za svoje prebivalce. Oskrba z lokalnimi živili zagotavlja prehransko varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. Hrana, ki je pridelana v lokalnem in bližnjem okolju, je tudi bolj kakovostna, sveža pa zdravju bolj ugodna. Ker je dobavna veriga krajša, je obvladovanje morebitnih tveganj v zvezi z varnostjo hrane lažje doseči. Stopnja tveganja izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja, je v kratkotrajni dobavi nižja, saj je le teh manj.
VPRAŠANJE: Kakšne so sicer vaše prve ocene škode pri lokalnih ponudnikih? Katere panoge so najbolj prizadete? (Težave so bile pri izvozu mleka denimo)?
ODGOVOR: Čeprav je Slovenija na nekaterih področjih dovolj samooskrbna oz. ima celo viške (mleko, perutninsko in goveje meso), pa imamo ponekod tudi nižjo stopnjo samooskrbo (zelenjava, prašičje meso). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda, da je lastna proizvodnja hrane za državo vitalnega pomena. V teh kriznih časih namenja izjemno pozornost reševanju sektorja kmetijstva, živilske industrije in ribičev z ukrepi, ki bi preprečili ali vsaj omilili posledice. V ta namen je sprejetih več ukrepov na sistemski ravni. Zelo pomembno pa je tudi spodbujanje javnosti, da posegajo po slovenskih kmetijskih pridelkih in živilskih proizvodih. Posebej pomembno je, da trgovski sistemi svojo nabavo usmerijo na slovenske dobavitelje, živilsko predelovalna industrija pa naj uporablja slovensko surovino. Potrošnike pozivamo, da se oskrbujejo na kmetijah, ali v trgovini izberejo slovenski proizvod.
VPRAŠANJE: Kako lahko potrošnik brez dvoma prepozna, da so živila, pridelki slovenski in da so varni? Imajo tudi majhne lokalne kmetije kakšne certifikate, druga dokazila?
ODGOVOR: Označevanje živil (če so predpakirana) je osnovno in najpomembnejše orodje za informiranje potrošnikov o vseh pomembnih podatkih o živilu. Kmetije imajo možnost in svoje pridelke in živila lahko zaščitijo v različnih shemah kakovosti.
Različne označbe kakovosti obstajajo, zato ker poznamo različne specifikacije kakovosti, standarde in kriterije in je kakovost izdelka lahko različna. Potrošnik ima pravico do izbire in z različno ponudbo mu je to omogočeno. Pomembno je, da potrošnik te označbe razume.
Zato je na voljo spletna stran Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so vse koristne informacije in pojasnila v zvezi s tem na voljo.
Inšpektorji za hrano, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvajajo nadzor nad varnostjo, sledljivostjo, označevanjem in kakovostjo sadja in zelenjave. Zaradi specifičnosti te dejavnosti se nadzori praviloma izvajajo v okviru rednih nalog, kot tudi akcijsko glede na sezonske ponudbe sadja in zelenjave.
Preverjanje skladnosti proizvodov s specifikacijami za vse sheme kakovosti oziroma certificiranje izvajajo imenovani certifikacijski organi in sicer:
VPRAŠANJE: Nekatere občine na svojih spletnih straneh zbirajo in objavljajo lokalne ponudnike. Če je kje seznam lokalnih ponudnikov na nacionalni ravni, torej za celotno Slovenijo, kje? Torej, na kateri spletni strani lahko preverimo lokalne ponudnike v naši bližini?
ODGOVOR: V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je tudi izvajanje splošne promocije osveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne - v Sloveniji pridelane hrane kot tudi nova shema kakovosti »izbrana kakovost«. Na spletnem portalu Naša super hrana so objavljene nekatere povezave že obstoječih platform, kjer se po lastni presoji združujejo kmetje, ribiči ali ribogojci, na katere se potrošniki lahko direktno obrnejo za nakup. Preko KGZS projekta Kupujmo domače je mogoče kupiti hrano od lokalnega kmeta. To so ene od možnosti, ki jih lahko uporabimo, če se želimo izogniti veliko posrednikom, s tem pa tudi podpiramo Slovenijo in slovensko podeželje ter vse, ki skrbijo za hrano, da bodo to lahko počeli še naprej in oskrbovali prebivalstvo z njo.
Na spletni povezavi Naša super hrana je tudi Zemljevid, ki ga upravlja MKGP z namenom promocije slovenske hrane in podpore slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane, smo omogočili kmetijam, pridelovalcem in predelovalcem slovenske hrane, da brezplačno predstavijo svojo ponudbo, potrošniki pa jih nato po želji kontaktirajo in izberejo sezonsko hrano iz svoje bližine.
VPRAŠANJE: Ali je dovoljena prodaja živil v času epidemije od vrat do vrat? Torej, brez izrecnega naročila, da lokalni ponudnik sam od sebe ponuja svoje izdelke, pridelke?
ODGOVOR: Od vrat do vrat prodaja ni dovoljena. Odlok pa med drugim dovoljuje ponudbo in prodajo potrošnikom na daljavo (po spletu), kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, pri tem pa naj se zagotovi dostava blaga potrošniku na dom. Pri tem pa je treba dosledno upoštevati vsa priporočila in navodila za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.
VPRAŠANJE: Ali je dovoljena dostava lokalnih živil na dom po predhodnem naročilu?
ODGOVOR: Da, ob upoštevanju vseh navodil o preventivnem obnašanju, ki so potrebna za zajezitev širjenja okužbe s COVID-19.
VPRAŠANJE: Če bi še kaj opozorili v zvezi s "kupujmo lokalno" še posebej v času epidemije, prosim.
ODGOVOR: Izpostavljamo posebno spletno stran Naša super hrana, na kateri so vse koristne informacije v zvezi s tem in ponovno poudarjamo ter pozivamo potrošnike, naj pri nakupovanju hrane podprejo slovenske kmetije, domače pridelovalce in predelovalce hrane.
VPRAŠANJA: Ko imamo končno možnost, da jemo domače prirejeno goveje meso, pa rejci ne morejo prodati svojih živali. Če jih pa že prodajo, pa dobijo za bika starega do 24 mesecev plačano le okrog 3 evre za kilogram mesa E in U razreda. To je za deset do 15 odstotkov manj kot je znašala odkupna cena konec lanskega leta in januarja letos. Prodaja krav in telic se je popolnoma ustavila. Kakšno je vaše mnenje glede te situacije? Kaj boste storili, da se zadeve uredijo? Razmišljate o kakšnem ukrepu, sofinanciranju izgube pri prodaji bikov. Kako bi povečali odkup govedi in normalizirali stanje? Se da preprečiti uvoz cenenega govejega in prašičjega mesa iz tujine in dati prednost domačemu mesu? Ali se da urediti, da bi morali javni zavodi se oskrbovati 100 odstotno s slovenskim mesom?
ODGOVOR: Na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano se zavedamo trenutnih razmer in stanja v kmetijstvu, ki so posledica kriznih razmer v državi in širše. Sporočilo ministrov za kmetijstvo in ribištvo EU, ki je bilo izpostavljeno 25. 3. 2020 v okviru neformalne videokonference na visoki ravni je bilo, da je potrebno budno spremljati in ohraniti celovitost enotnega trga ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje težav na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano, z dostopnostjo hrane vsem evropskim potrošnikom in zagotavljanjem kontinuitete kmetijske proizvodnje in prostega pretoka hrane in »inputov«.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dnevno spremlja dogajanja na trgu. Razmere so zdaj bistveno drugačne kot pred krizo, spremenilo se je obnašanje potrošnikov, gostinski obrati so trenutno zaprti (gostilne, menze, hitra prehrana), turistična dejavnost se je ustavila... največja težava pa je nepredvidljivost dogajanj. Kmetijske proizvodnje ni mogoče v nekaj dneh spremeniti in jo načrtno prilagajat povpraševanju.
Slovenija na EU trgu govejega mesa nastopa tako kot izvoznik in uvoznik. V izvozu se zdaj že pojavljajo težave, zaradi zmanjšane porabe se je marsikatera izvozna pot zaprla, nastajajo problemi v transportu, na drugi strani pa se je pojavila velika ponudba govejega mesa iz drugih držav članic Evropske unije. Tudi proizvodni obrati (klavnice) imajo težave z dodatnimi stroški proizvodnje/predelave (maske, delavci na čakanju,...) in skladiščenju blaga zaradi spremenjenih potrošniških navad. Vsi ti dejavniki se odražajo na odkupni ceni, za katero se zavedamo, da je za rejce zelo nizka in ne omogoča pokritja stroškov proizvodnje.
Ministrstvo proučuje ukrepe, ki bi lahko bili v pomoč ublažitvi nastalih razmer ter je v kontaktu z vsemi deležniki v verigi in jih spodbuja, da še posebej v teh časih ravnajo tako, da se slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane omogoča ohranitev proizvodnje, ponudbe in preživetja, prebivalstvu pa zagotavlja ponudbo lokalne hrane.
Slovenija lahko za stabilizacijo trga neposredno izvaja ukrep javne intervencije, ki se izvede pod posebnimi pogoji in zasebnega skladiščenja za sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več. Predpogoj pa je, da Komisija ta ukrep aktivira s predpisom, kajti trenutno ukrepa ni mogoče izvajat. Ob tem pa naj omenimo tudi napore Vlade, ko je v t.i. prvi korona zakon za ublažitev učinkov krize vnesla določila za kritje izpada dohodka pri pridelovalcih ter možnost uveljavitve posebnih ukrepov za blažitev tržnih neravnovesij in tudi za večji delež lokalno pridelanih proizvodov v javnih zavodih.
Rejcem pa ministrstvo predlaga, da se, še posebej v času izrednih razmer, v okviru možnost povežejo in organizirajo, morda vključijo tudi zadruge in se poskušajo dogovoriti glede prodaje goveda in prašičev, primernega za zakol s ciljem, da se najprej proda v klavnice govedo oziroma prašiči, ki bi zaradi starosti oziroma teže prerasli v nižjo kategorijo, in se s tem nekoliko izognejo dodatnemu padcu odkupnih cen.
Zaradi situacije epidemije COVID-19 so se zaprle vse šole in vrtci. Od javnih zavodov so odprti le domovi za ostarele, bolnišnice, vojska. S tem je povezana tudi manjša prodaja mesa in ostalih živil. V predlogu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je opredeljena tudi nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih. Javni zavod mora, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji. Takšna javna naročila bi se izvajala do konca leta 2020.
VPRAŠANJE: Kako so za uveljavljanje pomoči upoštevane razlike med velikimi kmetijami, kmetijskimi podjetji in majhnimi kmetijami, ko govorimo o takojšnji pomoči, saj nekatere kmetije normalno poslujejo, nekatere (turistične kmetije, kmečki turizmi recimo) pa so ostale povsem brez prihodka?
ODGOVOR: MKGP je v postopku oblikovanja ukrepov bilo pozorno in aktivno sodelovalo, da se enakovredno obravnavajo tudi kmetijske in s kmetijstvom povezane dejavnosti. Za področje kmetijstva je v zadnjem sprejetem interventnem zakonu, sprejet tudi ukrep pomoči zaradi izpada dohodka, ki je namenjen področju dejavnosti kmetijstva, ribištva in dopolnilnih dejavnosti. Kot izhaja iz predloga zakona, bodo do pomoči upravičeni le tisti sektorji, ki bodo izkazali najmanj 20% izpad dohodka. Zakon nalaga, da vlada sprejme podrobnejše pogoje, ki bodo omogočili prilagoditev pomoči za prizadeta kmetijska gospodarstva in ribiče tako, da se pomoč dodeli prizadetim na podlagi izračuna pomoči na primer na ha oz. GVŽ.
VPRAŠANJE: Kako lahko kmetje, ki v prvem zakonu niso bili zajeti, lahko sporočijo ministrstvu svoje potrebe tako glede opravljanja dejavnosti kot pomoči oziroma nadomestil za drugi krizni zakon in tudi za pokrizne ukrepe?
ODGOVOR: MKGP vabi vse deležnike, da svoje predloge posredujejo panožnim organizacijam oz. združenjem. Te organizacije namreč razpolagajo s širokim znanjem in poznavanjem razmer, kot tudi z že oblikovanimi ukrepi. Tako lahko predloge oblikujejo z ustreznimi utemeljitvami.
VPRAŠANJE: Ministrstvo je državljane pozvalo, naj vrtnarijo in si v čim večji meri sami pridelajo zelenjavo, dišavnice in začimbe. Pridelavo katerih poljščin in živil poleg zelenjave in sadja bo morala Slovenija bistveno povečati za dvig domače oskrbe na bolj varno raven?
ODGOVOR: V določenih panogah, kjer so naravne danosti, imamo stopnjo samooskrbe na ravni s katero v večji meri zadostimo lastni potrošnji. Ti trgi so, mleko (128 %), goveje in telečje meso (109 %), perutninsko meso (108,9 %). Pri žitih je bila skupna stopnja samooskrbe v letu 2018 na ravni 67,9 %. Pri posameznih kulturah le ta odstopa tako, da znaša pri koruzi 86,7 % ter pri pšenici 40,2 %. Veliko pa lahko naredimo še pri sveži zelenjavi, kjer smo v letu 2018 dosegali stopnjo samooskrbe v višini 51,5 %, in pri reji prašičev kjer je bila stopnja samooskrbe v letu 2018 samo 38%.
Na obseg kmetijske proizvodnje pa poleg naravnih danosti vplivajo tudi vremenske in podnebne razmere ter številni drugi dejavniki (globalizacija, tržno-cenovna nihanja, embargi). Kljub temu je v splošnem v daljšem obdobju v Sloveniji opazen rahel trend rasti kmetijske proizvodnje. Zaradi naravnih danosti pa Slovenija ne bo nikoli popolnoma samooskrbna, saj nekaterih proizvodov sploh ne moremo pridelovati in smo jih zato prisiljeni uvažati (n.pr. banane, agrume, ipd.). Temu služi skupni EU trg kot tudi uvoz iz nekaterih tretjih držav, kjer lahko dokupimo deficitarne proizvode, pridelujemo pa tisto, kar nam narava dopušča in to na obdelovalni zemlji oziroma kmetijskih zemljiščih, ki jih imamo na razpolago.
VPRAŠANJE: Epidemija je pokazala, kako pomembno je, da država ni preveč odvisna od uvoza hrane. Kmetijstvo za večino mladih ni privlačna dejavnost, tudi zato, ker so v drugih dejavnostih zaslužki višji in manj odvisni od naravnih razmer. Kako boste na ministrstvu izkoristili to priložnost, da za kmetovanje pritegnete več mladih, kako boste izkoristili pozitivne izkušnje zadrug, kot je Planika, Loška zadruga, Krka in podobno?
ODGOVOR: Na MKGP se zavedamo, da se povprečna starost gospodarjev na slovenskih kmetijah neprestano viša. Hkrati pa se mladi s podeželja izseljujejo v mestna ali primestna območja, kjer si iščejo preživetje v nekmetijskih dejavnostih Na MKGP se zavedamo, da je sedaj še bolj kot kdaj koli prej potrebno pridelati čim več domače hrane, zagotoviti samooskrbo in zato na kmetijah zadržati kar največ mladih . MKGP podpira mlade kmete na II. stebru skupne kmetijske politike že vseskozi od leta 2007 dalje. V obdobju izvajanja PRP 2007-2013 smo s 55,6 mio EUR javnih sredstev podprli 2.656 mladih prevzemnikov in prevzemnic, v tekočem obdobju pa smo podprli 1.151 mladi prevzemnikov in prevzemnic s 43,1 mio EUR javnih sredstev. Trenutno na odločbe iz 5. javnega razpisa čaka 161 vlagateljev, na odločbe iz 6. javnega razpisa pa še 130 vlagateljev, ki so skupaj zaprosili za 10,3 mio EUR. V tekočem programskem obdobju pa vsako leto podpremo še okrog 4.000 mladih kmetov z več kot 2 mio EUR iz naslova neposrednih plačil, sheme za mlade kmete. Ta sredstva imajo namen podpreti mlade ob prevzemu in jim dati dodaten zagon v začetni fazi kmetovanja. Spodbujamo tudi združevanje mladih kmetov v razne oblike sodelovanja in skupine proizvajalcev, iz tega naslova pridobijo na II. stebru dodatne točke pri merilih za izbor vlog. Seveda nameravamo mlade prevzemnike in prevzemnice podpirati tudi v prihodnje.
Če, oziroma, ko nam bodo pravne podlage to omogočile, bomo pristopili k pripravi javnega razpisa po sedanjih pravilih tudi v prihodnjem letu, v letu 2022 pa bomo začeli z izvajanjem strateškega načrta, ki je sedaj v pripravi. Med do sedaj podprtimi mladimi kmeti je med obema programskima obdobjema zaznan občuten dvig izobrazbe, povprečna starost podprtih mladih kmetov pa se je glede na preteklo programsko obdobje znižala za dve leti.
Potekajo intenzivne priprave strateškega načrta za programsko obdobje 2021 - 2027, v katerem bo eden glavnih ciljev tudi generacijska prenova na slovenskih kmetijah. Privlačnost kmetovanja bomo poskušali povečati z intenzivnejšim pristopom k digitalizaciji na kmetijah in s spodbudami za tehnološki napredek v kmetijstvu. Za mlade je podeželje privlačnejše, če jim tudi infrastruktura na podeželju omogoča življenje, ter prihodke, kot jih imajo njihovi vrstniki v mestnih in primestnih območjih.
V prihajajočem programskem obdobju bomo poskušali promovirati poklic kmeta tudi preko izobraževalnega sistema AKIS (digitalizacija). Povedati je potrebno, da smo preko Akcijskega načrta dela z mladimi kmeti za obdobje 2014-2020 skupaj s KGZS in ZSPM pristopili k destigmatizaciji poklica kmeta na način, da smo poklic kmeta poskušali približati nekmečkemu prebivalstvu v pozitivni luči nekmečkemu prebivalstvu in sicer, v smislu pomena doma pridelane kvalitetne hrane in po drugi strani ohranjanje naravne dediščine z varovanjem naravnih habitatov in urejeni krajini. Bistvenega pomena za trenutno obdobje je zaključevanje tekočega programa razvoja podeželja in kar najboljša priprava na novo obdobje, v katerem želimo podpreti večje število mladih kmetov in jih zadržati na podeželju.
VPRAŠANJE: Kako odgovarjate predsedniku združenja uvoznikov in proizvajalcev kmetijske mehanizacije Slovenije Branku Milerju glede pomoči upokojencem in kmetom ter glede problemov, kot je registracija traktorjev? Miha
ODGOVOR: MKGP je izpostavljen problem registracije novih traktorjev posredovalo z ustrezno utemeljitvijo in predlogi rešitev na Ministrstvo za infrastrukturo, ki je resorno pristojno za to področje.
VPRAŠANJE: Ker je med lovci kar nekaj nejasnosti, sprašujem, ali smemo iti v drugo občino (tam kjer nisi prijavljen) na lov ali ne?
ODGOVOR: za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki poteka v okviru koncesijske pogodbe posamezne lovske družine z državo, velja izjema od splošne omejitve gibanja.
Torej, če ste član lovske družine, lahko izvajate vse naloge iz koncesijske pogodbe v lovišču, za katerega ima vaša lovska družina sklenjeno pogodbo. Tudi če le ta presega občinske meje vašega stalnega bivališča. Prehod lahko dokazujete z veljavno losvko izkaznico.
VPRAŠANJE: Ali se lahko koronavirus prenaša preko domačih živali ali živil živalskega izvora?
ODGOVOR: Zaenkrat ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom SARS-CoV-2 prenašala preko domačih ali hišnih živali ali živil živalskega izvora, kar ugotavljajo tako Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC), kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).
Kljub temu pa organizacije ljudem svetujejo, da v stiku z živalmi upoštevajo splošne higienske ukrepe (redno umivanje rok z milom, izogibanje dotikanja oči, nosu ali ust, izogibanje stikom s potepuškimi živalmi, itd.).
Na OIE so bili prijavljeni posamezni primeri okužb z novim koronavirusom pri živalih, za katere pa je bilo ugotovljeno, da so izolirani primeri. V svetu potekajo številne študije glede tega, ali in kakšno vlogo lahko imajo hišne živali pri prenosu COVID-19. Zaenkrat ni dokazov, da imajo psi ali mačke kakršnokoli vlogo pri širjenju bolezni. Zato OIE sporoča, da ni potrebe po vpeljevanju kakršnihkoli ukrepov glede hišnih živali, s katerimi bi lahko ogrozili njihovo dobrobit.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin stanje spremljamo in bomo, v kolikor se pojavijo nova dejstva, o tem sproti seznanjali splošno in strokovno javnost.
Priporočila za lastnike ljubiteljskih vrst živali najdete tudi na spletnih straneh Veterinarske fakultete ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
VPRAŠANJE: Ker si nihče ne želi nevede ali ponesreči okužiti svojih hišnih ljubljenčkov, živinorejci pa ne živali, ki končajo kot hrana, nas zanima vaš komentar, kako ravnati, da se to ne bi dogajalo. In da morebiti ne bi prek ljudi ogrožali živali in zatem z okuženimi živalmi spet ogrožali veterinarjev, pa okuženi kmeti živali in te potem delavce v klavnicah in tako naprej. Na primer, da mora nekdo v bolnico zaradi okužbe, doma pa ima psa - če nima nikogar, ga lahko odpeljejo začasno v azil za živali v Gmajnice
ODGOVOR: Priporočamo, da, če je le mogoče, skrbnik sam uredi začasno oskrbo živali (sorodniki, hoteli za hišne živali), sicer pa naj se skrbniki povežejo z lokalnim štabom civilne zaščite, lokalno skupnostjo in zavetiščem.
Po poizvedbi v prvem tednu razglasitve epidemije, je v pasjih hotelih na voljo več prostih mest, dodatno bi bilo mogoče organizirati sprejem tisti lastniških živali, katerih lastniki so hospitalizirani, pa ni nikogar, ki bi za njihovo žival poskrbel, v zavetišča. Stroški oskrbe so stroški lastnika. Takih mest v zavetiščih je približno 100 za pse. Za mačke zavetišča nimajo prostih mest. V hotelih je približno 400 prostih kapacitet za pse in mačke (poizvedba opravljena na dan 18. 3. 2020).
VPRAŠANJE: Kaj pa bo s kravami, če zboli kmet? Jih bo hodil hranit nekdo drug?
ODGOVOR: Za rejne živali način oskrbe v primeru bolezni skrbnika živali določa t.i. prvi korona Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (Ur. l. RS, št. 36/20). V 2. členu je določeno, da če nosilec kmetijskega gospodarstva, člani kmetije ali zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, zaradi posledic epidemije niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali, in to sporočijo na krizno telefonsko številko ali elektronski naslov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ki določi začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva. Predlog poda nosilec ali član, začasnega uporavljalca določi ministrsTvo za kmetijstvo v upravnem postopku.
Začasni upravljavec iz četrte alineje prvega odstavka tega člena ima tiste pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki so potrebne za izvajanje nujnih del pri upravljanju kmetijskega gospodarstva, ker bi kmetijskemu gospodarstvu sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Na podlagi predloženega poročila o delu ima začasni upravljavec pravico do mesečnega denarnega nadomestila za začasno upravljanje kmetijskega gospodarstva.
VPRAŠANJE: Kaj če je okužena tudi krava in bi lahko nekdo, ki začasno skrbi zanjo, virus dobil od nje. Kakšen scenarij imate za tak primer? Imate karanteno za klavno žival?
ODGOVOR: Bolezen se do sedaj ni pojavila pri govedu, prav tako študije ne dokazujejo, da bi se govedo okužilo.
VPRAŠANJE: Kdaj bo vlada sprejela zakon o lovstvu in orožju, s katerim bi lovcem omogočili uporabo nočnih naprav za lažje streljanje divjadi, oziroma zakon o preprečevanju in zatiranju prašičje kuge, ki bi lovce stimuliral k večjemu odstrelu teh prenašalcev omenjene bolezni. Oboje je bilo že pripravljeno za potrditev v parlamentu, zdaj pa nič. Kje je obtičalo in zakaj ter kdaj boste staro ali popravljeno verzijo obeh zakonov sprejeli? S 1. majem se namreč začenja sezona lova na srnjaka in upam da končno tudi šakala. Je kaj novega v zvezi z odstrelom medveda in volka za letos tako glede rednega kot izrednega odstrela (kvote) in povračila škod?
ODGOVOR: Pojavljanje prosto živečih živali na urbanih površinah ni nov pojav. Res pa je, da se prosto živeče živali zadnja leta vse pogosteje pojavljajo v naseljih ali celo mestnih središčih, o čemer poročajo iz številnih svetovni urbanih središč. Najnovejša epidemija in omejeno gibanje ljudi je zgolj dodaten razlog, da si prosto živeče živali hrano iščejo tudi v naseljih. Rešitev te problematike je kompleksna, tako kot so razlogi za njen nastanek, in je ni mogoče rešiti zgolj s povečanjem odstrela. Zakonski predlog povišanja odstotka prodaje končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika za upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom ni v nikakršni povezavi z omenjeno problematiko. O takšni zakonski rešitvi se razmišlja izključno zaradi izrednih razmer in ukrepov, ki so bili izvedeni za preprečevanje širjenja Koronavirusa in zaradi katerih imajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom težave s prodajo divjačine.
Prav tako lovske družine niso servis države. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v RS so lovske družine podpisale koncesijsko pogodbo na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu in njegovih podrejenih predpisov. V skladu s temi predpisi lahko koncesijsko razmerje lahko tudi preneha. Prav tako je v skladu s predpisanim postopkom koncesijsko dajatev v utemeljenih primerih možno znižati.
Glede vprašanja, kdaj bo vlada sprejela zakon o lovstvu in orožju, s katerim bi lovcem omogočili uporabo nočnih naprav za lažje streljanje divjadi, oziroma zakon o preprečevanju in zatiranju prašičje kuge, ki bi lovce stimuliral k večjemu odstrelu teh prenašalcev omenjene bolezni naj razložimo, da v skladu z Zakonom o orožju, ki je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, tovrstni pripomočki niso dovoljeni in jih zato ne more dovoliti niti Zakon o divjadi in lovstvu. Zaradi visoke stopnje tveganja, ki jo širjenje in pojavnost Afriške prašičje kuge (APK) v Evropi predstavlja za slovensko prašičerejo in vso Slovenijo pripravljamo predlog Zakona o interventnih dodatnih ukrepih zaradi APK pri divjih prašičih, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Ta predlog zakona vključuje interventne ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK v populaciji divjih prašičev z namenom zmanjšanja tveganja za vnos in širjenje APK in dodatne ukrepe za obvladovanje in izkoreninjenje v primeru izbruha APK v Sloveniji. V ta okvir sodi tudi stimulacija lovcem za odstrel nad določeno osnovo in uporaba posebne opreme pri izvajanju lova, ki s sedaj veljavno zakonodajo ni dovoljena. Vendar pa je to še predmet medresorskega usklajevanja, zlasti z Ministrstvom za notranje zadeve.
VPRAŠANJE: Glede na trenutno stanje nas zanima ali lahko uvozimo kobilo na območje Republike Hrvaške ? Smo iz obmejnega kraja zato je prodaja živali iz države v državo zelo pogosta in pomembna za našo kmetijo. Kobila je breja in zato bi selitev bila potrebna čim prej zaradi zagotavljanja zdravja in dobrobiti živali.
ODGOVOR: Zdravstvene zahteve za premike živali med državami članicami Evropske unije se zaradi epidemije koronavirusa niso spremenile.
Ob upoštevanju trenutnih ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusa prevoz in trgovanje z živimi živalmi zaradi veterinarskih ukrepov nista prepovedana, lahko pa nastanejo nevšečnosti med samim transportom oziroma ob prečkanju meje zaradi splošnih ukrepov, ki jih države sprejemajo zaradi epidemije koronavirusa.
Glede načrtovanja poti se mora organizator prevoza vedno pozanimati vnaprej. V zvezi s tem se pred potjo o najnovejših ukrepih pozanimajte na naslednjih povezavah:
Hkrati velja, da je na Območnemu uradu UVHVVR treba najaviti pošiljko živali, ki je namenjena trgovanju iz Slovenije v drugo državo članico EU, najmanj tri delovne dni pred predvidenim trgovanjem (najavi pošiljatelj pošiljke). V zvezi s samim postopkom za izdajo spričevala s strani uradnega veterinarja svetujemo, da pravočasno kontaktirate krajevno pristojni območni urad UVHVVR.
Več informacij lahko najdete na spletni strani Uprave:
Svetujemo vam, da po prispetju na mejni prehod o tem, da prevažate žive živali, obvestite policijo, da vas bodo spustili naprej. Poleg tega vam svetujemo, da se pred odhodom informirate še na mejnem prehodu, na katerem nameravate prestopiti mejo.
VPRAŠANJE: Ali lahko prodajamo hitro hrano in sladoled preko izdajnega okenca/kioska na podlagi izjeme iz 6. točke novega Odloka o prepovedi ponujanja blaga in storitve (izjema: osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošnikom)?
ODGOVOR: V skladu z novim Odlokom o spremembah in dopolnitvi Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 53/2020 z dne 16.4.2020), je ponujanje in prodaja sladoleda in hrane možna, če je le-to na način, da stranka sladoled/hrano prevzame na prevzemnem okencu/vratih v zaprtih posodah (ne v kornetu ali lončku) ter ga odnese.
Prav tako mora lastnik lokala poskrbeti za vse varnostne ukrepe glede preprečevanja širjenja virusa COVID-19 (razdalja, razkužila…) skladno s priporočili NIJZ.
V pomoč vam je lahko tudi novica, ki jo najdete na spletni strani UVHVVR ...
Za podrobnejša pojasnila se obrnite na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za tolmačenje navedene odredbe (elektronski naslov korona.mgrt@gov.si) in na Zdravstveni inšpektorat RS ...
VPRAŠANJE: V naslednjih dneh želimo saditi trte v vinogradu. Ker je teren nedostopen za veliko kmetijsko mehanizacijo je sajenje potrebno opraviti ročno. Zanima nas ali je sajenje mogoče izvesti z več ljudmi. Predvideno 10 oseb.
ODGOVOR: V skladu z Odlokom o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin je gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, dovoljeno za:
Kmetijsko delo je dovoljeno opravljati tudi z več delavci v vinogradu, vendar je pri tem potrebno, da delavci upoštevajo vsa navodila ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 (razdalja, zaščita, ....).
Pri prehajanju v drugo občino za namen izvajanja nujnih kmetijskih opravil mora imeti posameznik pri sebi izpisek iz zemljiške knjige ali drugo listino, s katero dokazuje pravico do uporabe zemljišča oz. dela (elektronsko sporočilo, sms, pogodbo o začasnem in občasnem delu...) in lastnoročno podpisano čitljivo izjavo, ki vsebuje naslednje podatke:
Vzorec izjave najdete na naslednji povezavi ...
Za več informacij se obrnite na: info.koronavirus@policija.si ali 01 514 7001.
VPRAŠANJE: Na vas se obračam z vprašanjem ribolova izven občine stalnega ali začasnega prebivališča in predlogom o omejitvi gibanja med občinam. Namreč, pod določenimi pogoji je dovoljeno prehajanje v drugo občino lastnikom, ki imajo nepremičnino ali premičnino izven svoje občine stalnega ali začasnega prebivališča. Trenutno je individualni ribolov pod določenimi pogoji dovoljen v občini bivališča. Veliko občin žal nima ribolovnega revirja. Ne vidimo pa nikakršne grožnje, če bi bil ribolov dovoljen na ribnikih in jezerih, ki se nahajajo v drugih občinah in bi se izvajal pod že določenimi pogoji razmaka med ribiči in se izvajal individualno. Ribolovne dovolilnice so dostopne samo preko spleta. Se pravi ni osebnega stika z nobeno osebo. Odhod na izbrani ribolovni revir (ribnik, bajer ali jezero) v individualnem smislu ne bi povzročil stika z drugo osebo, ker je oseba sama v avtu, tudi izvajanje ribolova pod zdajšnjimi omejitvami ne bi povzročila stikov z drugimi osebami. Zato po našem razumevanju ribolov, ki bi se izvajal izven občin (ribniki, bajerji, jezer) ne predstavlja grožnje glede širjenja okužbe z COVID- 19.
ODGOVOR: Informacije, ki so objavljene na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so glede na Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, še vedno aktualne.
Veljavni odlok zaenkrat ne predvideva spodaj navedenih izjem. Še vedno je glavni cilj omejitve gibanja obvladovanje širjenja epidemije COVID-19 in varovanje zdravja ljudi.
Sama sprememba in tolmačenje odloka ni v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za več informacij in za morebitne pobude uporabite kontaktne podatke Ministrstva za notranje zadeve, ki jih dobite na https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-notranje-zadeve/
VPRAŠANJE: Državljan SLO in IT (dvojno državljanstvo) živi v IT in ima tekmovalnega konja v SLO. Ali je dovoljena oskrba (nahraniti, sčistiti, delati z njim...) konja brez odreditve karantene? Gre za dnevno migracijo. Sicer imajo v SLO tudi oskrbnika tega konja. Kako lahko opravi to dejavnost oskrbe svojega konja? Katere dokumente potrebuje (dokazila)? Ali je obvezna karantena v SLO oz IT?
ODGOVOR: Navedena problematika se tiče Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 52/20).
Naj poudarimo, da je namen predpisa zajezitev in obvladovanje epidemije
COVID-19, zato odsvetujemo vso nenujno gibanje in zbiranje ljudi na javnih
krajih in površinah.
Odlok sicer dopušča nekatere izjeme, pri katerih mora biti podan element nujnosti
ali nedostopnosti do storitev in blaga, ki naj ga posameznik, če je le
mogoče, podkrepi z listino, ob tem pa zagotavlja ustrezno osebno zaščito
(maska) ter spoštuje priporočila stroke.
V kolikor gre v omenjenem primeru za nujno dnevno migriranje zaradi oskrbe živali, ker ni drugega oskrbnika, je to možno ob predhodni uskladitvi in dokazilu s policijo. Več informacij na (01 514 70 01 ali info.koronavirus@policija.si).
Z vstopom v Slovenijo je sicer obvezna 7 dnevna karantena, za Italijo pa trenutno velja 14 dnevna karantena.
VPRAŠANJE: Tedensko opravljanje gozdarskih storitev v IT, konec tedna se vrnejo v SLO. Ali je obvezna karantena v SLO/IT?
vir. gov.si
