Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) v povezavi z 298. čl. Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 ) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Log-Dragomer (ULRS, št. 33/2007 in 74/21), je Občinski svet Občine Log-Dragomer na 7. izredni seji, dne 15. 6. 2022, sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LOG-DRAGOMER
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Log-Dragomer (v nadaljevanju: OPN Občine Log-Dragomer).
Strokovna gradiva za OPN Občine Log-Dragomer je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana.
2. člen
Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim Občina Log-Dragomer določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN).
3. člen
OPN Občine Log-Dragomer vsebuje:
I. ODLOK O OPN
(1) Besedilo odloka o OPN
(2) Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50 x 70 cm z naslednjo vsebino:
Naslovnica
Vsebina grafičnega dela OPN
Strateški del OPN
0-01 Zasnova prostorskega razvoja, merilo 1:15.000
0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:15.000
0-03 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, merilo 1:15.000
0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:15.000
0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, merilo 1:15.000
0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:15.000
Izvedbeni del OPN
1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:15.000
1.02 Pregledna karta naselij občine Log-Dragomer z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:15.000
2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:15.000
3.01 - 3.06 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000
4.01 - 4.06 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:15.000
Legenda
II. PRILOGE OPN
OPN Občine Log-Dragomer ima naslednje priloge:
31 Izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta
32 Prikaz stanja prostora, ki vsebuje:
• Tekstualni del
• Grafične prikaze:
Naslovnica
Vsebina prikaza stanja prostora
00 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M1:15.000
1.01 – 1.06 Prikaz rabe prostora, M 1:5.000
2.01 – 2.06 Prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1.5.000
3 Prikaz varstvenih režimov:
3a.01 – 3a.06 Varstvo kulturne dediščine, M1:5.000
3b.01 – 3b.06 Ohranjanje narave, M1:5.000
3c.01 – 3c.06 Vodovarstvena območja ter območja drugih omejitev v prostoru - poplavna območja, M1:5.000
3d.01 – 3d.06 Vodovarstvena območja ter območja drugih omejitev v prostoru -erozijska območja, M1:5.000
4.01 – 4.06 Prikaz meje območja prostorskega akta, M1:5.000
Legenda
33 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
34 Smernice in mnenja
35 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
36 Povzetek za javnost
37 Okoljsko poročilo
III. DIGITALNI PODATKI OPN
Digitalna vsebina OPN Občine Log-Dragomer obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2022) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6.10.2008.
4. člen
OPN Občine Log-Dragomer določa:
1. UVODNE DOLOČBE
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE LOG-DRAGOMER
3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE LOG-DRAGOMER
4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Tabele, ki so sestavni del odloka:
Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – naselja
Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor, rekreacija v odprtem prostoru, Ljubljansko barje
Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN in z državnimi prostorskimi akti - DPA
Tabela 3: Nezahtevni in enostavni objekti
Tabela 4: Dopustne vrste objektov glede na namen po posameznih namenskih rabah
5. člen
Z OPN Občine Log-Dragomer se prostorsko ureja območje celotne občine Log-Dragomer.
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE LOG-DRAGOMER
2.1 IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja
6. člen
Območje Občine Log-Dragomer meri 11 km2. V treh naseljih, Lukovica pri Brezovici, Dragomer in Log pri Brezovici, prebiva 3.653 prebivalcev, povprečna gostota je 332,1 preb./km2 (vir: SURS, 2017). Najgosteje je naseljen Dragomer s 388,5 preb./km2, najmanj pa Lukovica pri Brezovici s 176,6 preb./km2 (vir: SURS, 2016).
Občina Log-Dragomer meji na štiri sosednje občine: na zahodu je Občina Vrhnika, na severozahodu Občina Horjul, na severu je Občina Dobrova, na vzhodu in jugu Občina Brezovica.
Občina Log-Dragomer je bila po izločitvi iz Občine Vrhnika z zakonom ustanovljena leta 2006 in deluje od 1. januarja 2007.
Geografsko pripada južni-ravninski del občine Ljubljanskemu barju, ki se preko osrednjega dela postopno vzpenja do SZ hribovitega dela na pobočje Debelega hriba z najvišjim Vrhom s 540 metri nadmorske višine. Osrednji del, s povprečno nadmorsko višino 360 – 380 m, je gosto poseljen, po njem poteka glavni prometni koridor regionalne ceste in avtoceste.
Prostorski razvoj v Občini Log-Dragomer se je v zadnjih 30 letih izvajal na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 - 2000. Občina Log-Dragomer je deloma dopolnjevala prostorski plan in PUP z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma izkoriščen. Nezazidana stavbna zemljišča so večinoma območja namenjena stanovanjski pozidavi in urejanju z OPPN. Težnje prostorskega razvoja v Občini Log-Dragomer so gradnja stanovanj za lastne potrebe in za trg. Interes za gradnjo stanovanjskih hiš je prisoten iz občine in iz Ljubljane. Prav tako je prisoten interes za selitev večjih kmetij na južno stran avtoceste na Ljubljansko barje.
Prostorske možnosti za nadaljnji razvoj stanovanjskih območij iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo vsa tri naselja.
Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč in Krajinskega parka Ljubljansko barje. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, nestabilna in poplavna območja.
2.1.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
7. člen
Razvojni interesi države in regije na območju občine Log-Dragomer so:
• gradnja novega priključka Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana – Vrhnika,
• daljinska kolesarska steza,
• nova železniška povezava med Ljubljano in Vrhniko.
Lokalni razvojni interesi so:
• enakovreden razvoj obeh občinskih središč – Loga in Dragomera;
• zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev;
• zagotovitev novih območij za bivanje in za druge krajevne razvojne potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne potrebe);
• izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v naseljih ter ureditev varnih površin oz. povezav za pešce;
• izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja;
• izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti poselitvenih območij.
2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
8. člen
Prostorski razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v novem občinskem središču na Logu in v sedanjem občinskem središču – Dragomeru. Razvoj Lukovice je načrtovan pretežno za lastne krajevne potrebe. Prostorski razvoj občine tako večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel vplivov na sosednja območja. Ob prometnem koridorju regionalne ceste in avtoceste se bo še naprej krepila in razvijala gospodarska dejavnost, s tem pa se bodo večale tudi zaposlitvene možnosti za prebivalstvo širšega gravitacijskega območja.
2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
9. člen
Cilj dolgoročnega razvoja Občine Log-Dragomer je uravnotežen gospodarski, prostorski in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve in gospodarske javne infrastrukture ter trajnostne rabe naravnih dobrin.
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Log-Dragomer so:
1. zagotavljanje površin za enakovreden razvoj obeh občinskih središč na Logu in v Dragomeru: na Logu z območji zaposlitve (proizvodne in oskrbne dejavnosti, storitve, trgovina, rekreacija), s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje ter v Dragomeru s krepitvijo centralnih dejavnosti, rekreacije in površinami za bivanje;
2. zagotavljanje površin za razvoj drugega naselja Lukovica s površinami za bivanje;
3. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, razvoj športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti;
4. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb;
5. ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot;
6. spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč in stavbnega fonda v naseljih;
7. razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti v naseljih in okolici;
8. izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč v območju prometnega koridorja regionalne ceste in avtoceste;
9. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve;
10. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme;
11. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo;
12. vključevanje v regionalne razvojne projekte.
Cilji občine pri urejanju prostora z vidikov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:
13. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč;
14. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče;
15. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov in požarov.
2.2 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE (grafični prikaz na karti 0-01)
2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
10. člen
Omrežje treh naselij v Občini Log-Dragomer tvorijo funkcijski tipi naselij:
• Lokalni središči: Log in Dragomer
Lokalni središči Log in Dragomer se bosta razvijali v občinski središči. V obeh naseljih se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in ureditvami: občinske stavbe z javnim prostorom, športno- rekreacijskega parka na Logu in v Dragomeru, novim domom za starejše občane, širitev šole in vrtca, javne tržnice, trgovine ...
Občanom zagotavljata lokalni središči upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti, lekarno, prostor za športne dejavnosti in pošto. V teh dveh naseljih se bodo funkcije krepile predvsem v smislu kakovosti in turistične ponudbe.
• Drugo naselje: Lukovica pri Brezovici
se razvija z dopolnjevanjem in zgoščevanjem ter v okviru potreb lokalnega prebivalstva, predvsem pa za razvoj kakovosti bivanja in dopolnilnih dejavnosti.
2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
11. člen
Prostorski razvoj Občine Log-Dragomer je načrtovan dolgoročno in relativno zmerno. Večje površine za razvoj dejavnosti so načrtovane za razvoj enega občinskega središča na Logu.
Zmerni razvoj se načrtuje za drugo občinsko središče Dragomer.
Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi poplavne ogroženosti in neprimernega terena za graditev.
Prednostna razvojna območja so:
• v naselju Log: površine za razvoj centralnih dejavnosti in zelenih-rekreacijskih površin, razvoj gospodarsko-poslovne cone;
• v naselju Dragomer: površine za razvoj centralnih dejavnosti in zelenih-rekreacijskih površin;
• območje med prometnicama za razvoj gospodarsko-poslovnih con in ureditev parkirišč.
2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
12. člen
Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod - zahod: avtocesta Ljubljana - Koper in državna regionalna cesta RII – 409, odsek Brezovica - Vrhnika. Načrtovan je novi priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana – Vrhnika.
Načrtovana je lokalna – primestna železniška povezava med Vrhniko in Ljubljano.
Z lokalnimi cestami je osrednji del občine povezan z območjem Ljubljanskega barja na jugu. Proti severu povezava z občinama Polhov Gradec in Horjul ni vzpostavljena. Naselji Log in Dragomer sta povezani z lokalno cesto.
Občina upravlja ter skrbi za rekonstrukcijo in vzdrževanje vseh občinskih cest. Prizadevala si bo za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih cestah ter za ureditev novih lokalnih cestnih povezav.
2.2.4 Druga za občino pomembna območja
13. člen
Druga za občino pomembna območja so:
• območje prepoznavnih naravnih kvalitet: Krajinski park Ljubljansko barje;
• območja ustvarjenih kvalitet: objekti vaške arhitekture 19. stoletja na Logu in v Dragomeru, cerkvi sv. Janez in sv. Lovrenc ter arheološka najdišča.
Pomembno območje za občino je načrtovana čistilna naprava.
2.2.5 Urbanistični načrt
14. člen
V Občini Log-Dragomer ni urbanih središč ne naselij, ki bi zaradi predvidenega razvoja postala mesta ali naselja mestnega značaja, zato izdelava urbanističnega načrta ni potrebna.
2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA (grafični prikaz na karti 0-02)
2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
15. člen
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira ter dopolnjuje, prednostno pa se jih izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja, vpliva na zdravje prebivalstva ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino.
Na načrtovanih stavbnih zemljiščih za urejanje z OPPN so potrebne celovite ureditve prometne, komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij.
Pri poseganju v prostor je treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave, habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.
2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture
16. člen
Avtocesta Ljubljana - Koper poteka v smeri vzhod - zahod. Pri načrtovanju je treba upoštevati širitev AC za en prometni pas, to je minimalno 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.
Državna regionalna povezava poteka v smeri vzhod-zahod v istem koridorju kot AC.
Skozi občino se načrtuje tudi primestna železniška povezava Ljubljana – Vrhnika v istem koridorju kot AC in regionalna cesta. Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je prednostna usmeritev za urejanje železniških postaj ter postajališč.
Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so:
• nove prometne povezave med naselji in rekonstrukcije odsekov cest;
• ureditev varnih priključkov lokalnih cest na regionalno cesto;
• umirjanje prometa;
• omejevanje motornega prometa v jedrih naselij;
• urejanje mirujočega prometa v naseljih in v pasu med AC in regionalno cesto;
• ureditev varnih poti in povezav za kolesarje in pešce;
• celovit pristop k zagotavljanju trajnostne mobilnosti.
Občina si bo prizadevala kakovostno urediti avtobusna postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji ter turizmu (kolesarska počivališča, razgledišča).
2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij
17. člen
Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi elektronskih komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, da se omogoči kakovostnejše in bolj enakovredne razmere za delo ter bivanje.
2.3.4 Zasnova energetske oskrbe
18. člen
Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj gospodarstva ter širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektroenergetskega omrežja. Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
• oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno distribucijsko omrežje se postopno preureja v kabelsko kanalizacijo;
• občina si bo prizadevala za učinkovito rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in energetsko informiranje občanov;
• na poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije – OVE (izraba energije sonca in vetra, izraba s toplotnimi črpalkami, bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplote in električne energije) in energetsko sanacijo;
• občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala lokalni energetski koncept (v pripravi).
V območju načrtovane plinifikacije naselij Lukovica, Dragomer in Log je predvidena oskrba objektov z zemeljskim plinom. Do izgradnje plinovodnega omrežja se oskrba s plinom zagotavlja z lokalnimi UNP omrežji oz. postajami.
2.3.5 Zasnova oskrbe s pitno vodo
19. člen
Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno in dobro razvejano, ni pa še v celoti sanirano. Vzpostavljen je enotni sistem z občinama Brezovica in Vrhnika. Prednostno si bo občina prizadevala za zmanjševanje izgub vode v sistemu. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem oskrbe s pitno vodo. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi oskrba s pitno vodo in deževnico kot virom za sanitarno ter tehnološko vodo. Zbiranje in raba padavin je usmeritev za novogradnje, za gospodarske ter stanovanjske namene.
2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
20. člen
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
• zagotovitev čiščenja odpadnih voda;
• dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja;
• ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in rastlinske čistilne naprave) za poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod (Ljubljansko barje);
• sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja padavinskih vod iz utrjenih javnih površin.
Na področju odvajanja odpadnih vod bo občina nadalje izvajala priključevanje obstoječih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje.
Občina načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za vsa naselja v občini.
Zgrajena je čistilna naprava (ČN) J od AC.
Območja zaselkov na Ljubljanskem barju se lahko opremljajo tudi z biološkimi ČN, kjer gradnja kanalizacije ni predvidena.
2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki
21. člen
Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
• spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih ...);
• vzpostavljen je sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega ločevanja ter zbiranja odpadkov;
• spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki;
• odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč;
2.4 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06)
2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve
22. člen
Poselitveni vzorec v Občini Log-Dragomer sestavljajo primestna (suburbana) naselja: Log, Dragomer, Lukovica pri Brezovici in posamezni zaselki na Ljubljanskem barju.
Okvirna območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč in površine primarne rabe med njimi.
Načrtuje se nadaljnji notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe lokalnega prebivalstva. Predeli vaških jeder še nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma ter drugih dopolnilnih dejavnosti.
V predelih naselij s stanovanjskimi zazidavami se ohranja bivanje in storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov na bivanje ter okolje.
V občini je okvirno območje razpršene poselitve določeno na Ferjanki. Območje je namenjeno primarni rabi in spremljajočim oz. pomožnim objektom za kmetijstvo, občasnemu bivanju (vikendi) ter turizmu. V tem območju se naj ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje se vzdržuje redka poseljenost ter velik delež zelenih površin.
2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij
23. člen
Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
(1) Podpirala strnjenost poselitve, tako da bo:
• poselitev usmerjala v nova razvojna območja, ki se bodo postopoma načrtovala skupaj s celovito infrastrukturno ureditvijo;
• poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin;
• širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu;
• preprečevala razpršeno gradnjo.
(2) Podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
• določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem ter arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor;
• varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi;
• ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.
(3) Zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
• s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da se omogoči ugodno razmerje bivanja, dela ter turističnega razvoja;
• dejavnosti skladno in nekonfliktno usmerjala v prostor;
• dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti.
(4) Izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
• izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij;
• zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav;
• spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč;
• zagotovila varnost pešcev in kolesarjev v prometu;
• spodbujala izdelavo mobilnostnega načrta za večje gospodarske družbe .
(5) Omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
• povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture.
2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
24. člen
Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko rabo površin. Na Logu in v Dragomeru se načrtuje razvoj v skladu s funkcijo lokalnega (občinskega) središča. Načrtovane so širitve stavbnih zemljišč za bivanje, razvoj centralnih dejavnosti, razvoj turizma ter rekreacijskih in športnih dejavnosti.
2.4.4 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
25. člen
Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in kvalitetne arhitekture vaških jeder. Urbanistično oblikovanje predelov naselij sledi prvotnim zasnovam vasi in zazidalnim načrtom.
Novi večji predeli stanovanjske zazidave se urbanistično in arhitekturno svobodneje oblikujejo glede na sodobne trende oblikovanja. Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami ter otroškimi igrišči.
2.4.5 Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
26. člen
Občina si bo prizadevala za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.
V Občini Log-Dragomer ni območij, kjer bi se izvajala celovita prenova.
2.5 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI (grafični prikaz na karti 0-04)
2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
27. člen
(1) Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem ekološke pridelave in spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalno pridelavo in predelavo bo ohranjalo značilno kulturno krajino Ljubljanskega barja. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč in ohranjala strnjene komplekse kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij.
Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi (ekološki in integrirani pridelavi) ter ponovno uvajanje starih alternativnih poljščin. Kmetijske, dopolnilne in druge dejavnosti povezane s kmetijstvom ne smejo povzročati večjih negativnih vplivov na okolje.
(2) Gozdarstvo: občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo.
(3) Rekreacija in šport: rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja na Ljubljansko barje in na območje Ferjanke, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti.
(4) Vode: na priobalnih zemljiščih se ohranjata nepozidanost in javna dostopnost, zato se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku.
Pri določitvi območij voda oz. območij celinskih voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Kjer to ni možno, se smiselno upošteva, da se ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
2.5.2 Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe
28. člen
Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.
Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v erozijska in plazovita območja. Na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport), je treba upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev ter zmanjšanje morebitnih posledic in omogočiti zaščito, reševanje ter pomoč.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja.
Območje Občine Log-Dragomer je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, plazovi (erozija), požari, toča, žled, suša, razlitje, izpust ali eksplozija nevarnih snovi, potres, prometne nesreče.
Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja:
• za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča: športni park na Logu, okolica OŠ na Logu, okolica kulturnega in gasilskega doma v Dragomeru;
• za pokop ljudi: obstoječi pokopališči z bližnjo okolico (ob cerkvi sv. Lovrenca v Dragomeru, ob cerkvi sv. Janeza na Logu);
• za deponijo ruševin: regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana;
• za kontaminirane odpadke: regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana.
Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.
29. člen
V Občini Log-Dragomer ni območij možne izključne rabe za potrebe obrambe.
2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
30. člen
Ljubljansko barje sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Ljubljanskega barja je značilno prepletanje njivskih površin, nižinskega gozda, šotnega barja in vodnih kanalov ter značilnega poselitvenega vzorca posameznih kmetij brez značilne razporeditve. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje ter razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja.
2.6 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ (grafični prikaz na karti 0-05)
31. člen
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora.
Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega:
• stavbna zemljišča,
• kmetijska zemljišča,
• gozdna zemljišča,
• vodna zemljišča.
Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora.
Kmetijska in gozdna zemljišča so površine primarne rabe prostora, ki so namenjena primarnim dejavnostim.
Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju in v bližini naselij tudi vrtičkarstvo.
2.7 USMERITVE ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE
32. člen
Prostorski izvedbeni pogoji se pripravijo za vsa območja urejanja.
Z OPN se ureja celotni prostor Občine Log-Dragomer, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti.
Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja načrtovanih OPPN do njihovega sprejetja.
2.8 USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NAČRTI – OPPN
33. člen
Z OPPN se urejajo tista območja, kjer je načrtovano zahtevnejše urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov ter njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces in sodelovanje javnosti.
Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično prikazana. Območja urejanja gospodarske javne infrastrukture z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu območij urejanja z OPPN, z namenom:
• urejanja infrastrukture,
• pridobitve lastništva za celovito in racionalno ureditev območja,
• uskladitve različnih interesov v prostoru,
• javnosti dela.
3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE LOG-DRAGOMER
3.1 SPLOŠNE DOLOČBE
34. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Log-Dragomer sprejme izvedbeni del OPN Občine Log-Dragomer, ki je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov ter druge posege v prostor.
35. člen
Izvedbeni del OPN določa:
3.1 SPLOŠNE DOLOČBE
3.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov)
3.2.2 Tolerance za obstoječe objekte
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro
3.2.4 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in zemljišča namenjena gradnji
3.2.5 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor
3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje po ureditvenih enotah
3.2.7 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin
3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja
3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih državnih prostorskih načrtov
3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
3.3 USMERITVE ZA PRIPRAVO OPPN
3.4 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
3.5 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VARSTVA OKOLJA – UKREPI ZA PREPREČITEV, OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC VPLIVOV NA OKOLJE (OMILITVENI UKREPI)
36. člen
Izvedbeni del OPN vsebuje:
Besedilo odloka
Grafične prikaze v samostojni mapi 50 x 70:
1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:15.000
1.02 Pregledna karta naselij občine Log-Dragomer z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:15.000
2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:15.000
3.01 - 3.06 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000
4.01 - 4.06 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:15.000Legenda
37. člen
skupni in posebni pogoji
(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, namenske rabe površin in za ureditvene enote razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Posebni pogoji so določeni za posamezna območja ali lokacije.
38. člen
V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo in lov.
(2) Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo.
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih.
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici.
(5) Zemljišče namenjeno gradnji oz. gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Najmanjša velikost zemljišča namenjenega gradnji, kot ga določa ta odlok, lahko odstopa za 10 %.
(6) Obstoječi objekt je po tem odloku legalno zgrajen objekt v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo v času gradnje objekta.
(7) Osnovni (glavni) objekt je po funkciji in oblikovanju prevladujoč objekt na gradbeni parceli, osnovni objekti so (glede na zahtevnost) zahtevni in manj zahtevni objekti, poleg osnovnega objekta so na gradbeni parceli lahko postavljeni še pomožni objekti.
(8) Pomožni objekti po tem odloku so nezahtevni in enostavni objekti ter spremljajoči objekti.
(9) Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
(10) Enostavni objekti so konstrukcijsko enostavni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
(11) Spremljajoči objekti so pomožni objekti, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ker po velikosti presegajo enostavne in nezahtevne objekte.
(12) Javno dostopne površine so površine, na katere ima oz. mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.
(13) Ureditve infrastrukture so gradnja (rekonstrukcija, novogradnja, odstranitev, vzdrževalna dela, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) gradbeno-inženirskih objektov prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in izvedba priključkov. Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za urejanje voda.
(14) Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa ta OPN. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, z enakimi ali manjšimi gabariti, enakimi odmiki oziroma odmiki od javnih površin, ki jih določi upravljavec teh površin.
(15) Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi.
(16) Šotorišče: urejen prostor za prenočevanje na prostem v šotorih. V šotorišče ne sodi glamping, kamping, počitniške prikolice. Šotorišče je lahko dopolnilna dejavnost na kmetiji.
(17) Javne prometne površine po tem odloku so kategorizirane javne ceste in tiste javne površine, na katerih se opravlja ali se bo opravljal promet (motorni, peš, kolesarski in sorodno) in katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Javna prometna površina vključuje cestišče kot ga določa predpis, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih.
39. člen
meja območja urejanja
(1) Območje urejanja s prostorskimi izvedbenimi pogoji OPN obsega celotno območje Občine Log-Dragomer, razen območij veljavnih in načrtovanih prostorskih izvedbenih načrtov. Območja prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabelah 2-1 in 2-2, ki sta sestavni del tega odloka.
(2) Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5000.
40. člen
členitev prostora
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamezno parcelo ali lokaliteto.
(2) Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska raba površin je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora.
(3) Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST, RPI-naselja), uradni podatki MKGP (RABA - gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete površine stavbnih zemljišč (sz - stavbna zemljišča). Površine voda (V) v OPN niso določene za tekoče vode zaradi nestalnih strug oz. neurejenih zemljiških parcel za vodotoke.
(4) Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin.
(5) Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP-poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.
(6) Enote urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so območja odprtega prostora – krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K in G. EUP-OP so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(7) Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru (EUP-rek) je prostorsko zaokroženo območje, ki je namenjeno rekreaciji v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in objektov. EUP-rek so podlaga za upravljanje rekreacijskih območij. EUP-rek so navedene v tabeli 1-3, ki je sestavni del tega odloka.
(8) Enota urejanja prostora Ljubljansko barje (EUP-bar) je prostorsko zaokroženo območje, ki pokriva J del občine do avtoceste. Prekriva več vrst namenske rabe, ki se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-bar so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in objektov. EUP-bar so podlaga za urejanje Ljubljanskega barja. EUP-bar so navedene v tabeli 1-4, ki je sestavni del tega odloka.
(9) Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov (DPA) so prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami. EUP-DPA so navedene v tabeli 1-5, ki je sestavni del tega odloka.
(10) Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.
3.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov)
41. člen
Prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora, vrste posegov in vrste objektov po klasifikaciji CC-SI so določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, ki so:
(a) območja in površine za poselitev:
1010 območja stanovanj (S)
1011 stanovanjske površine (SS)
1011 stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa)
1012 stanovanjske površine za posebne namene (SB)
1013 površine podeželskega naselja (SK)
1013 površine podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk)
1013 površine podeželskega naselja za gospodarska poslopja kmetij (SKg)
1014 površine počitniških hiš (SP)
1020 območja centralnih dejavnosti (C)
1021 osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
1022 druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje (CDi)
1022 druga območja centralnih dejavnosti za verske dejavnosti (CDc)
1030 območja proizvodnih dejavnosti (I)
1032 gospodarske cone (IG)
1033 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
1040 POSEBNA OBMOČJA (B)
1043 športni centri (BC)
1050 območja zelenih površin (Z)
1051 površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
1052 parki (ZP)
1055 pokopališča (ZK)
1060 območja prometnih površin (P)
1061 površine cest (PC)
1062 površine železnic (PŽ)
1066 ostale prometne površine (PO)
1090 območja okoljske infrastrukture (O)
1090 površine za oskrbo z vodo (Ov)
1090 površine čistilne naprave (Oc)
1110 površine razpršene poselitve (A)
1110 površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp)
1110 površine razpršene poselitve podeželskega naselja (Ask)
(b) površine, ki niso namenjene poselitvi:
2000 območja kmetijskih zemljišč
2010 najboljša kmetijska zemljišča (K1)
2020 druga kmetijska zemljišča (K2)
3000 območja gozdnih zemljišč
3010 gozdna zemljišča (G)
3010 gozdna zemljišča - varovalni gozd (Gv)
4010 površinske vode (V)
4011 celinske vode (VC)
42. člen
(1010) Območja stanovanj (S)
(1011.1) stanovanjske površine (SS) (s spremljajočimi dejavnostmi)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• bivanje – stanovanja;
• delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo);
• terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje;
• kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1011.2) stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• bivanje - stanovanja;
• delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, potekajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro ..., ni delo s strankami).
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1012) stanovanjske površine za posebne namene (SB)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• posebne oblike bivanja - stanovanja (domovi za starejše osebe, varovana stanovanja samo v povezavi z domom za starejše osebe);
• zdravstvene in osebne storitve;
• terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1013.1) površine podeželskega naselja (SK)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• bivanje - stanovanja;
• kmetije (stanovanjska hiša in kmetijska gospodarska poslopja),
• terciarne in kvartarne dejavnosti;
• proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje;
• šport in rekreacija.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1013.2) površine podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• kmetije (stanovanjska hiša in kmetijski gospodarski objekti);
• dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1013.3) površine podeželskega naselja za gospodarska poslopja kmetij (SKg)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• kmetijstvo – samo kmetijski gospodarski objekti.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;
• novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja).
(1014) površine počitniških hiš (SP)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• sekundarno bivanje v počitniških objektih;
• šport in rekreacija.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;
• novogradnje objektov (ne pa dozidave in nadzidave);
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja; postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja).
43. člen
(1020) Območja centralnih dejavnosti (C)
(1021) osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• terciarne dejavnosti;
• kvartarne dejavnosti;
• poslovni prostori (pisarne);
• bivanje - stanovanja;
• proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti ...).
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1022.1) druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje (CDi)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• predšolsko oz. otroško varstvo oz. vzgoja;
• vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo;
• kvartarne dejavnosti;
• dejavnosti društev;
• rekreacija;
• socialno varstvo.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1022.2) druga območja centralnih dejavnosti za verske dejavnosti (CDc)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• dejavnosti cerkve;
• versko izobraževanje;
• dejavnosti kulture.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
44. člen
(1030) Območja proizvodnih dejavnosti (I)
(1032) gospodarske cone (IG)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• proizvodne dejavnosti, prekladanje in skladiščenje;
• trgovina, storitve, gostinstvo;
• gradbeništvo;
• poslovni prostori (pisarne);
• šport in rekreacija;
• bivanje v gospodarskih conah ni dopustno.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1033) površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) (namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• kmetijstvo – kmetijski gospodarski objekti;
• kmetijske dopolnilne dejavnosti.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
45. člen
(1040) Posebna območja (B)
(1043) športni centri (BC)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• šport in rekreacija (objekti in površine);
• spremljajoče dejavnosti: gostinstvo (brez nastanitve), trgovina in storitve samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
46. člen
(1050)Območja zelenih površin (Z)
(1051) površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
(1) Območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem ter obsegajo le površine igrišč (brez visokogradenj) in zelene površine, kot so:
• igrišča,
• igralni parki;
• kopališča;
• šotorišče;
• dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških, rekreacijskih in športnih igrišč, postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme kot so klopi ter lope/nadstrešnice za počitek;
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;
• novogradnje objektov v skladu s PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah;
• pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije ipd.,
• postavitve objektov visokogradnje niso dopustne (razen objektov določenih v tabeli 3).
(1052) parki (ZP)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• sprostitev in oddih na parkovnih površinah.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek;
• spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1055) pokopališča (ZK)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• pokopavanje;
• verske dejavnosti;
• trgovina kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno namembnostjo območja);
• parkovne površine.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
47. člen
(1060) Območja prometnih površin (P)
(1061) površine cest (PC)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• dejavnosti cestnega prometa;
• urejanje obcestnih površin.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1062) površine železnic (PŽ)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• dejavnosti železniškega prometa.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1066) ostale prometne površine (PO)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• prometne površine in parkirišča;
• počivališča za avtodome.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
48. člen
(1090) Območja okoljske infrastrukture (O)
(1090.1) površine za oskrbo z vodo (Ov)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji ...).
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1090.2) površine čistilne naprave (Oc)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• dejavnosti čiščenja odplak (kot so čistilna naprava, črpališče, druga infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak ...);
• spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja;
• storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo;
• stanovanja niso dopustna.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
49. člen
(1110) Površine razpršene poselitve (A)
Na površinah razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
(1110.1) površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• sekundarno bivanje v počitniških objektih;
• šport in rekreacija.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;
• novogradnje objektov (ne pa dozidave in nadzidave) le na parc. št. 1225/3, 1240/2, obe k.o. Log;
• novogradnja kot nadomestitev objekta le na parc. št. 1225/3, 1240/2, obe k.o. Log;
• v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(1110.2) površine razpršene poselitve podeželskega naselja (Ask)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• bivanje - stanovanja;
• kmetije (stanovanjska hiša in kmetijska gospodarska poslopja),
• gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov,
• šport in rekreacija.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov;
• novogradnja objektov;
• novogradnja kot nadomestitev objekta;
• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• ureditve javnih površin;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
50. člen
(2000) Območja kmetijskih zemljišč
(2010) najboljša kmetijska zemljišča (K1) in
(2020) druga kmetijska zemljišča (K2)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• kmetijstvo.
(2) Skladno z ZKZ so na kmetijskih zemljiščih dopustni tudi naslednji objekti oz. posegi v prostor:
a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti, in v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
d) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
e) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
f) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
g) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
h) raziskovanje podzemnih voda;
i) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
- oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
- začasna tribuna za gledalce na prostem,
- premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
j) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
k) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
l) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
- ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
- je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
- ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
m) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
- daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje in
- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti ter priključki nanje;
n) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
51. člen
(3000) Območja gozdnih zemljišč
(3010.1) gozdna zemljišča (G)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• gozdarstvo in kmetijstvo;
• šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča;
• lov in ribolov.
(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev:
• ureditve gozdnih zemljišč;
• krčitev gozda do površine 0,5 ha za ureditev kmetijskih površin, pred izvedbo krčitve je treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije;
• ureditve za rekreacijo;
• gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij..
(3010.2) gozdna zemljišča -varovalni gozd (Gv)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• gozdarstvo.
(2) Na zemljiščih varovalnega gozda so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev:
• ureditve gozdnih zemljišč;
• gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
52. člen
(4010) Površinske vode (V)
(4011) celinske vode (VC)
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• vodnogospodarske dejavnosti.
(2) Na celinskih vodah so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev:
• gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti;
• posegi na vodna in priobalna zemljišča v skladu s predpisi o vodah in vodnim soglasjem/mnenjem s področja upravljanja z vodami;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• postavitev ograj in reklamnih panojev na območjih VC ni dopustna, izjemoma je dopustna ograja v lahki demontažni izvedbi iz varnostnih razlogov;
• postavitev ograj, ki bi ovirale in preusmerjale tok na poplavno ogroženih območjih, ni dopustna.
53. člen
EUP-rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru:
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin;
• na stavbnih zemljiščih v EUP-rek vse vrste namembnosti oz. dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin;
• spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet, spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
- gradnja sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture;
• gradnja športnih in rekreacijskih naprav ter druge infrastrukture za potrebe rekreacije; postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd.) niso dopustne;
- grajena urbana oprema;
- krčitev gozda za potrebe rekreacije;
• na stavbnih zemljiščih v EUP-rek vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
• vodnogospodarske ureditve;
• postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
54. člen
EUP-bar – enote urejanja prostora za Ljubljansko barje:
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• na stavbnih zemljiščih v EUP-bar vse vrste namembnosti oz. dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin;
• spremembe namembnosti kmetijskih objektov ali delov objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
• na površinah v EUP-bar:
- urejanje sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture;
- grajena urbana oprema;
- gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);
- vodnogospodarske ureditve;
- postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
• na stavbnih zemljiščih v EUP-bar vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin;
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;
55. člen
varstvena območja in rezervati
V varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu (najboljša kmetijska zemljišča), v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja ter naprav je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi in s pogoji opredeljenimi v tem odloku.
3.2.2 Tolerance za obstoječe objekte
56. člen
(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...).
Dopustne vrste posegov so:
• rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
• dozidave, nadzidave niso dopustne,
• podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa,
• nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.
Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN. Za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Pri spremembi namembnosti so dopustne vrste posegov kot jih določajo prostorski izvedbeni pogoji za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora.
(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele …), je dopustna nadaljnja raba objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) pa je treba zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.
Dopustne vrste posegov so:
• rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje;
• dozidave, nadzidave niso dopustne;
• podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa;
• nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.
(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (t.j. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje), je dopustna nadaljnja raba objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.
Dopustne vrste posegov so:
• rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
• dozidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov, izjemoma se naklon strešine lahko ohrani kot pri obstoječem objektu (ki je predmet dozidave),
• nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,
• dopustna je podkletitev objekta,
• izjemoma so v območju kulturne dediščine (urbanistična, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda in pristojne enote ZVKDS,
• nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami.
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro
57. člen
(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih.
(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
(3) Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljavca teh površin ali objektov.
(4) Občinski javni interes za grajeno javno dobro so površine za načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, za javne površine, ki so določene v grafičnih prikazih. Občinski javni interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano javno družbeno infrastrukturo, javne športne objekte in za rekreacijska območja, ki so določena z OPN.
58. člen
varna šolska pot
Površine za varno šolsko pot so določene linijsko v grafičnih prikazih 4 – GJI.
Varna šolska poteka po stavbnih zemljiščih in po površinah primarne rabe prostora (zemljišča s parc. št. 2029/2, 622/4, 630/1, 630/2, 632/16, 919/10, 919/16, 920/1, 920/25, 1431/1, 1427/2, 1427/4, 918/6, 919/16, 919/14, 622/4, 630/1, 628/1, 641/1, 641/3, 641/26, 641/49, 644/1, 656/4, vse k.o. Log).
Dopustne so naslednje vrste posegov: urejanje sprehajalnih poti, grajena urbana oprema, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture.
Dopustne so postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, izjemoma pa tudi: grajena urbana oprema, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, kolesarska pot, pešpot, objekt za razsvetljavo.
3.2.4 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in zemljišča namenjena gradnji
59. člen
(1) Zemljišče namenjeno gradnji se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Velikost zemljišča namenjenega gradnji mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen če je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču (samo območja centralnih dejavnosti).
Na zemljišču namenjenemu gradnji so lahko postavljeni: en ali več osnovnih objektov in pomožni objekti (spremljajoči objekti, enostavni in nezahtevni objekti).
(2) Širina novega dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.
Navedene širine za dovoz do objektov morajo biti zagotovljene do objektov, ki so ob javni prometni površini (cesti) oz. v dolžini najmanj 6 m od roba javne prometne površine (ceste) za objekte, ki niso neposredno ob javni prometni površini.
(3) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča. Pri urejanju teh objektov niso dopustne dozidave in nadzidave.
(4) Zemljišče namenjeno gradnji je lahko predmet parcelacije, če sprememba meje ali površina zemljišča ustreza določilom tega odloka o velikosti zemljišča namenjenega gradnji, faktorju zazidanosti, faktorju izrabe, faktorju zelenih površin, odmikih, parkirnih normativih ipd., ki veljajo za EUP, v katerem predmetno zemljišče leži.
(5) Pogoje za parcelacijo v območjih veljavnih OPPN-jev se tolmači iz načrta parcelacije oz. gradbenih parcel, ki je del veljavnega OPPN.
(6) Pogoji za parcelacijo ne veljajo za potrebe gradnje GJI.
(7) Pogoji za parcelacijo ne veljajo za območja predvidenih OPPN-jev.
3.2.5 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor
3.2.5.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje
60. člen
faktor zazidanosti (FZ)
(1) Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino zemljišča namenjenega gradnji. Faktor zazidanosti izraža delež stavbišča na zemljišču namenjenemu gradnji.
(2) Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja.
(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
• površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli);
• previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe;
• površina kleti ali drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena;
• površine osnovnih objektov (stanovanjskega, gospodarskega ...)
(4) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti.
61. člen
faktor izrabe (FI)
(1) Faktor izrabe je razmerje med bruto etažno površino objekta in celotno površino zemljišča namenjenega gradnji.
(2) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo:
• bruto površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani (loža), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (npr. nagnjene fasade);
• tlorisne površine, ki niso zaprte z vseh strani do polne višine, so pa pokrite (računa se površine do navpične projekcije zunanjega roba krova/strehe);
• površina kleti oz. drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(3) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo: v celoti vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti.
(4) Izraba prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali podrobnih PIP.
62. člen
faktor zelenih površin
(1) Faktor zelenih površin (FZP) izraža zahtevan delež površine zemljišča namenjenega gradnji, ki je ozelenjen (ni zazidan, ni tlakovan). S tem je omogočeno naravno ponikanje padavinskih voda.
63. člen
odmiki osnovnih objektov
(1) Odmiki objektov od meje sosednjih zemljiških parcel ali regulacijske linije so min. 4 m. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade). ,
(2) Objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele oz. regulacijske linije min. 6 m.
(3) Manjši odmiki so dopustni:
• s soglasjem vseh lastnikov sosednjih zemljiških parcel v pasu 4 oz. 6-metrskega odmika in zagotovljenih požarno-varstvenih ter zdravstveno-higienskih pogojih;
• od ceste ali druge javne površine ob pogojih in soglasju upravljavca te površine;
• pri nadomestitvi obstoječega objekta, ki je od meje odmaknjen manj kot 4 m ali stoji na meji zemljiške parcele, ki ni cesta ali druga javna površina;
(4) Za balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, za objekte iz tč. 2 tega člena pa 4 m.
(5) Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike spremljajočih objektov, ki niso enostavni ali nezahtevni, veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
(6) Odmiki opornih zidov so določeni v členu za skupne PIP za oporne zidove.
(7) Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu.
(8) Za posamezne ureditvene enote so določeni tudi posebni pogoji glede odmikov.
(9) Objekti gospodarske javne infrastrukture so lahko postavljeni do parcelne meje ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
64. člen
oporni zidovi
(1) Skupni PIP za oporne zidove
Gradnja opornih zidov je dopustna, ko ni možna ureditev brežin ali drugih oblik zavarovanja brežin.
Konstrukcija opornega zidu ne sme segati na sosednje zemljišče. Oporni zid ne sme segati v pregledno bermo (polje preglednosti) prometne površine. Negativni vplivi (npr. preliv vode, spiranje/plazenje zemljine ali kamenja ipd.) iz višje ležečih zemljišč na nižje ležeča zemljišča morajo biti preprečeni.
Gradnja opornih zidov za potrebe izravnave zelenih površin parcele ni dopustna. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na zemljišču namenjenem gradnji je dopustno do nagibov naravnega posipa.
(2) Odmiki opornih zidov, z višinsko razliko več kot 2 m:
• za potrebe javne gospodarske infrastrukture do meje zemljiške parcele;
• za lastne (ne-javne) potrebe z odmikom:
- najmanj 1 m od javne prometne površine s soglasjem upravljavca teh površin;
- 1 m od meje sosednje zemljiške parcele.
• Manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem soseda in upravljavca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oz. ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti).
• Gradnja podpornega zidu ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo.
(3) Odmiki opornih zidov z višinsko razliko terena do 2 m:
• za potrebe gradnje GJI do meje zemljiške parcele;
• za lastne (nejavne) potrebe z odmikom:
- najmanj 1 m od javne prometne površine s soglasjem upravljavca teh površin;
- do meje sosednje zemljiške parcele.
(4) Oblikovanje opornih zidov za lastne (nejavne) potrebe z višinsko razliko terena več kot 2 m:
• ob meji javne površine, ko se oporni zid gradi nad nivojem javne prometne površine, je dopusten v terasah z odmikom najmanj 1 m ploskve (lica) opornega zidu od javne prometne površine in s horizontalnimi zamiki, zgornji rob opornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija (oz. meja javne površine) na višini 2 m nad koto urejene javne površine;
• ob medsosedski meji, ko se oporni zid gradi nad nivojem sosednje parcele, je dopusten v terasah s horizontalnimi zamiki, zgornji rob opornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je parcelna meja na višini 2 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele;
• ob medsosedski meji, ko se oporni zid gradi pod nivojem sosednje parcele, je ta dopusten do parcelne meje do višinske razlike terena 3 m;
• ob medsosedski meji, ko se oporni zid gradi pod nivojem sosednje parcele in znaša višinska razlika terena nad 3 m, je dopusten v terasah s horizontalnimi zamiki, zgornji rob opornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere zgornji rob predstavlja rob zgornjega opornega zidu, spodnji od opornih zidov v terasah je lahko visok največ 3 m.
3.2.5.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje
65. člen
višina objektov
(1) Višina objektov je določena z relativno višino stavbe, kapi, strešnega venca ali z etažnostjo objektov.
(2) Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah.
(3) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oz. zaselka.
(4) Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva največja kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
66. člen
klet oz. podzemne etaže
(1) Gradnja kleti je dopustna za zahtevne in manj zahtevne objekte. Kletnih etaž je lahko več, razen pri omejitvah zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov.
(2) Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic ter določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na zemljišču namenjenega gradnji.
(3) Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik od 4 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda.
(4) Dopustna je gradnja podzemnih prehodov, parkirišč in garaž pod več zemljišči namenjenih gradnji in pod javnimi površinami.
(5) Na nagnjenem terenu je na nižji strani lahko vidna ena kletna etaža.
67. člen
fasade
Žive, vpadljive oz. kričeče barve fasad niso dopustne. Projektna dokumentacija za novogradnjo ali rekonstrukcijo stavbe mora vsebovati podatek o barvi fasade.
Dodatni pogoji za barve fasad so določeni v ureditvenih enotah ali dodatno v posebnih PIP.
68. člen
mansarda in podstrešni prostori
Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov.
Površine mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe.
69. člen
kolenčni zid
(1) Kolenčni zid je zid v podstrehi ali mansardi, praviloma nad zunanjim zidom stavbe in podpira kapno lego.
(2) Višina kolenčnega zida je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah.
(3) Navedene max. višine kolenčnega zida se uporabijo kot merilo tudi, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z več etažnimi prostori).
70. člen
streha
(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi sestavljene strehe.
(2) Za ravno streho se štejejo strehe v nagibu do 6°.
(3) Naklon in oblika strehe sta določena v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali dodatno v posebnih PIP. Drugačen naklon od predpisanega je dopusten na cerkvah, kapelicah, znamenjih, urbani opremi, objektih na pokopališču, infrastrukturnih objektih (kot npr. črpališče, vodohran, čistilna naprava, transformatorska postaja in sorodni).
71. člen
odpiranje strešin
(1) Možnost odpiranja strešin je določena v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali dodatno v posebnih PIP.
(2) Skupni pogoji za arhitekturno oblikovanje odpiranja strešin:
• na eni strešini morajo biti frčade enakih oblik in dimenzij. Dopustna je kombinacija ene vrste frčad in strešnih oken;
• pri dveh etažah v mansardi so v spodnji etaži dopustna strešna okna ali frčade, zgornja etaža mansarde ima lahko le strešna okna;
• sleme frčad ne sme segati nad sleme osnovne strehe;
• čopi na frčadah niso dopustni;
• širina frčad na posamezni strešini se meri vodoravno v osi okna frčade;
• strešna okna in frčade morajo biti odmaknjene od roba strehe najmanj 1,5 m (merjeno v vodoravni osi strešnega okna ali okna frčade).
72. člen
kritina
(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali opečne barve.
(2) Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov (npr. steklene nadstrešnice, ob objektih nad pločnikom, strehe arkadnih hodnikov, nad prehodi in postajališči).
73. člen
vzdrževanje objekta
(1) Naprav za hlajenje objektov ni dopustno nameščati na fasade, ki so vidne iz javnih površin.
(2) Zbiralnike sončne energije je dopustno nameščati na strešine objektov v enakem nagibu kot je strešina objekta, namestitev ne sme presegati višine zgradbe. V ureditvenih enotah »b«, »d«, »n« je zbiralnike sončne energije dopustno nameščati tudi na druge dele objekta.
74. člen
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
(1) Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.
75. člen
odstranitev objekta
Kadar se pri gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa odstrani, je treba ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno ter skladno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
76. člen
spremljajoči objekti
Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. Spremljajoči objekti ne smejo presegati 40 % zazidane površine osnovnega objekta.
3.2.5.3 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje pomožnih objektov
77. člen
lega nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Dopustnost gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov na posameznih namenskih rabah prostora je določena v tabeli 3, ki je sestavni del tega odloka.
78. člen
odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, kot so:
- garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, zimski vrt, lopa, uta, senčnica, nadstrešek, nadstrešnica, vetrolov, letna kuhinja, grajen gostinski vrt in sorodni,
- objekti za kmetijsko-gozdarske namene in sorodni,
- objekti za rejo živali in sorodni,
- športna igrišča ter drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (razen razglednih ploščadi, opazovalnic, dvignjenih poti in grajenih prostorov na drevesu) in sorodni,
- grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, vodohran, bazen za gašenje požara, grajen ribnik, sanitarna enota, javne sanitarije, letališki ter pristaniški objekti in pomožni objekti na smučišču, jezovi ter vodne pregrade idr. vodni objekti, obrambni objekti in sorodni,
- oprema javnih površin (razen vodnjaka, vodometa, ekološkega otoka in prezentiranega arheološkega najdišča) in sorodni,
morajo biti:
• min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda;
• min. 1,5 m od meje javne prometne površine s pisnim soglasjem upravljavca te površine.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti, kot so: objekti gospodarske javne infrastrukture, priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, priključek na telekomunikacijsko omrežje, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot, jahalna steza, interpretacijske poti, čistilna naprava, rezervoar, ekološki otok, samostojno parkirišče, vodnjak, vodomet, razgledne ploščadi, opazovalnice, dvignjene poti, grajeni prostori na drevesu, prezentirana arheološka najdišča in sorodni, so lahko postavljeni do parcelne meje ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta s pisnim soglasjem upravljavca te površine.
(3) Odmiki ograj so določeni v členu »ograje«.
(4) Odmiki opornih zidov (z ograjo) so določeni v členu »oporni zidovi«.
3.2.5.4 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje pomožnih objektov
79. člen
(1) Nezahtevni in enostavni objekti, kot so: garaža, drvarnica, pokrito skladišče za lesna goriva, savna, zimski vrt, lopa, uta, senčnica, nadstrešek, nadstrešnica, vetrolov, letna kuhinja, grajen gostinski vrt in sorodni, morajo biti izvedeni tako, da so enostavno odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna vzpostavitev prejšnjega stanja prostora.
(2) Pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov iz tč. 1 tega člena v ureditvenih enotah »vj« so:
• streha:
- kot prostostoječi objekti: dvokapnica z naklonom 35° - 45°, enokapnice in ravne strehe niso dopustne;
- pri postavitvi ob osnovni objekt: streha osnovnega objekta se podaljša oz. nadaljuje preko objektov iz tč. 1 tega člena v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha (toleranca 10°) ali
• streha objektov iz tč. 1 tega člena je dopustna kot enokapnica ali prečna dvokapnica, z enakim naklonom kot so strešine osnovnega objekta (toleranca 10°);
• kritina na objektih iz tč. 1 tega člena, postavljenih ob osnovni objekt, mora biti enaka kot na osnovnem objektu;
• vrtne ute morajo biti lesene, strehe so svojstveno oblikovane.
(3) Arhitekturno oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov iz tč. 1 tega člena je v drugih ureditvenih enotah svojstveno.
80. člen
ograje
(1) Višina ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m nad koto urejenega terena. Medsosedske ograje so dopustne do višine 2 m nad koto urejenega terena. Višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Protihrupne ograje lahko postavi le upravljavec infrastrukture.
(2) Oblikovanje ograj v ureditveni enoti »vj« ob javnih površinah se mora zgledovati po kakovostnih tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (kamen ali ometan zid). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (gospodarska javna infrastruktura) in na športnih igriščih.
(3) Za ograje ob javni površini je treba upoštevati pogoje upravljavca javne površine.
(4) Odmiki ograj:
Ograja ob javni površini do višine 1,2 m nad koto urejenega terena je dopustna z odmikom min. 1 m od meje javne površine s soglasjem upravljavca teh površin.
Medsosedska ograja do višine 1,2 m nad koto urejenega terena je dopustna do meje sosednje parcele.
Medsosedska ograja višine nad 1,2 m nad koto urejenega terena je dopustna z odmikom: min. 0,6 m od meje sosednje parcele. Manjši odmik je dopusten pisnim soglasjem soseda.
Varovalna in protihrupna ograja za javne potrebe je dopustna do parcelne meje.
Konstrukcija ograje ne sme segati na sosednje zemljišče.
81. člen
objekti za kmetijsko-gozdarske namene in objekti za rejo živali
Oblikovanje objektov za kmetijsko-gozdarske namene, objektov za rejo živali in sorodnih se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih tovrstnih objektov.
82. člen
oprema odprtih površin
Oprema odprtih površin mora biti locirana tako, da ne ovira osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastira značilnih pogledov ter da ne ovira prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
83. člen
oglaševanje
(1) Reklamnih panojev, objektov in drugih predmetov ter struktur, ki so namenjeni oglaševanju, npr. reklamne table in panoji, napihljive in druge strukture, zastave, vozila in prikolice, ki so zaradi različnih nadgradenj namenjeni za izvajanje oglaševanja, svetlobno in zvočno oglaševanje ipd. (v nadaljevanju: objekti za oglaševanje):
• ni dopustno postavljati oz. izvajati na površinah in zemljiščih na območju Občine Log-Dragomer;
• ni dopustno nameščati na obstoječe objekte (npr. na stanovanjske objekte, gospodarske objekte, drvarnice, kozolce, ipd.) v območju Občine Log-Dragomer;
• ne glede na gornji dve alineji v tč. 1 tega člena je na območju Občine Log-Dragomer dopustna postavitev objektov za oglaševanje na nekaterih zemljiščih, ki so v lasti oz. solastništvu Občine Log-Dragomer: ob regionalni cesti in avtocesti ter ob priključkih občinskih cest na regionalno cesto (največ 100 m od regionalne ceste), oglaševanje na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ni dopustno.
(2) Pogoje, način in obveznosti za postavljanje objektov za oglaševanje in za izvajanje oglaševanja Občina Log-Dragomer ureja s posebnim predpisom. Do sprejetja odloka se smiselno uporablja določila Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 72/08 in 37/15), ki ureja področje oglaševanja.
(3) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in njihovih funkcionalnih zemljiščih v oz. na katerih se izvaja oglaševana dejavnost. Na teh objektih in njihovih funkcionalnih zemljiščih je dopustno oglaševanje na tablah in panojih, skladno z drugimi predpisi, ki zadevajo lokacijo postavitve (soglasja ...). Napisi-table ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
(4) V območjih kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dopustno, razen s soglasjem ZVKDS.
(5) Začasno oglaševanje je dopustno na ograjah gradbišč, ki imajo že izdano veljavno gradbeno dovoljenje. Takšno oglaševanje lahko traja največ dve leti, ne glede na okoliščine trajanja gradnje.
(6) Določila prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo v času volitev in referendumske kampanje.
(7) Za postavitev objekta za oglaševanje (razen za tč. 3 tega člena) je treba pridobiti soglasje Občine Log-Dragomer. Za postavitev v varovalni pasovih oz. posebnih varstvenih območjih pa soglasje upravljavca.
(8) Obvestilne in usmerjevalne table so dopustne za potrebe prometa, kulturnih, naravnih, turističnih znamenitosti lokacij ali objektov.
(9) Izvesne table in napisi nad vhodi ter izložbami nad javno površino niso dopustni.
(10) Obvestilne in usmerjevalne table za gostinstvo ter druge dejavnosti oz. objekte je dopustno postavljati samo na oglaševalnih mestih, ki jih ureja oz. upravlja Občina Log-Dragomer.
(11) Tipizirane smerokaze oz. obvestilno signalizacijo je dopustno postavljati povsod ob javnih cestah.
(12) Objekti za oglaševanje, ki presegajo merila enostavnih objektov v skladu z uredbo o razvrščanju objektov, v Občini Log-Dragomer niso dopustni.
(13) V krajinskem parku Ljubljansko barje ni dopustno postavljati objektov za oglaševanje.
3.2.5.5 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov
84. člen
(1) Javne površine naj bodo urejene v enem nivoju tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoži. Na ožinah se peš površine lahko uredijo tudi po drugi trasi.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves. Pri sanitarni sečnji varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti lokaciji.
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(4) Gradnja ali tlakovanje javnih urbanih površin se utrjuje s prepustnimi tlaki, ki služijo kot zadrževalniki vode.
85. člen
(1) Oblikovanje športno rekreacijskih naprav je lahko svojstveno, vendar tako, da se z oblikovanjem dosega skladnost s prostorom.
(2) Ureditve šotorišč so dopustne na površinah primarne rabe prostora, spremljajoči in servisni objekti šotorišča pa morajo biti urejeni na stavbnih zemljiščih v bližini. Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe šotorišča.
86. člen
urejanje zemljišč
(1) Po zaključenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje treba uporabljati samonikle vrste.
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Za brežine, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba za zavarovanje uporabljati elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(3) Na območjih, kjer druga zavarovanja brežin niso zadostna, so dopustne gradnje podpornih zidov.
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne.
(5) Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.
(6) Pri vseh posegih je treba gospodarno ravnati s tlemi. Vse viške rodovitnega dela tal je treba nameniti rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oz. morebitnemu vzpostavljanju novih kmetijskih zemljišč.
87. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov ter naj sledijo usmeritvam hidrotehnične stroke. Vegetacijo ob vodotokih je treba čim bolj ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.
88. člen
(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
• ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo;
• ohranjati gozdni rob;
• ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti;
• ohranjati obstoječe poti v gozd.
3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje po ureditvenih enotah
89. člen
(1) Z ureditvenimi enotami so določeni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.
(2) Določene so naslednje ureditvene enote:
v vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov srednjega merila)
vj vaško jedro (strnjena zazidava objektov srednjega merila)
e zazidava prostostoječih stanovanjskih objektov manjšega merila
dv dvojčki (strnjena zazidava objektov manjšega merila v nizu)
vr vrstne hiše (strnjena zazidava objektov manjšega merila v nizu)
w počitniške hiše
x svojstveno oblikovanje
b bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila)
d dvoranski objekti in delavnice (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila)
vs večje stavbe
p prometne površine (brez objektov)
n infrastrukturni objekti in naprave
zi igrišča, igralne površine, zelenice
zk pokopališča
zp parkovne površine
(3) Ko je za posamezni EUP določenih več tipov ureditvenih enot, je dopustno oblikovanje objektov po vseh navedenih tipih ureditvenih enot.
90. člen
UREDITVENA ENOTA VAS (v)
(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov.
(2) Merila in pogoji glede odmikov (poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še):
• manjši odmik od 4 m je dopusten na območjih, kjer obstoječi objekti že stojijo ob meji javne površine ali ob meji sosednje zemljiške parcele in se s tem ohranja značilna gradbena linija ter na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste/javne površine;
• odmiki med objekti:
- na isti zemljiški parceli oz. zemljišču namenjenem gradnji se lahko medsebojno stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje.
(3) Merila in pogoji za stanovanjske objekte:
• velikost zemljišča namenjenega gradnji: za novo kmetijo je min. 2000 m2, za stanovanjsko stavbo je min. 400 m2;
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
• v posamezni stavbi sta dopustni največ 2 stanovanji;
• zazidana površina stavbe je največ 280 m2;
• tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,4;
• višina:
- do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina kolenčnega zida je do 80 cm;
- ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina kolenčnega zida je lahko največ 140 cm;
- za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina kolenčnega zida je lahko največ 80 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom;
- na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• barva fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve barvi pri poudarkih obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta;
- sleme v smeri daljše stranice objekta;
• odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad.
(4) Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
• tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,4;
• višina: do K+P+M oz. max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, pri nagnjenem terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve polni etaži;
• barva fasad: žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m;
- sleme v smeri daljše stranice objekta;
• odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni;
• dopustna so odstopanja od meril in pogojev za oblikovanje gospodarskih objektov, če funkcija objekta zahteva drugačne rešitve (kot proizvod dan na trg).
(5) Merila in pogoji za gospodarske objekte:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
• zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2;
• tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,4;
• višina: do K+P+M oz. največ 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, pri nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• barva fasad: žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m;
• odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni;
• dopustna so odstopanja od meril in pogojev za oblikovanje gospodarskih objektov, če funkcija objekta zahteva drugačne rešitve (kot proizvod dan na trg, npr. silos).
(6) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
• tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4;
• višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, pri nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• barva fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve barvi pri poudarkih obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m;
- sleme v smeri daljše stranice objekta.
(7) Spremljajoči objekti:
• za oblikovanje spremljajočih objektov se smiselno uporabljajo določbe za osnovne objekte;
• oblikovanje strehe spremljajočih objektov: dopustni so drugačni nakloni od naklonov za osnovne objekte.
91. člen
UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj)
(1) V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Prenova ima prednost pred novogradnjo. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
(2) Merila in pogoji glede odmikov (poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še):
• odmiki med objekti:
- na isti zemljiški parceli oz. zemljišču namenjenem gradnji se lahko medsebojno stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje.
(3) Merila in pogoji za stanovanjske objekte:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,5, najmanj 10 % zemljišča mora biti ozelenjenega;
• faktor izrabe (FI) do 0,75;
• v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji;
• zazidana površina stavbe je največ 280 m2;
• tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,4,
• višina:
- do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina kolenčnega zida je lahko do 80 cm;
- ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina kolenčnega zida je lahko največ 120 cm;
- za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina kolenčnega zida je lahko največ 80 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom;
- na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• fasade:
- barve: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve barvi pri poudarkih obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
- fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta;
- širina napušča min. 60 cm;
- sleme v smeri daljše stranice objekta;
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo;
• odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad.
(4) Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
• tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,4;
• višina: do K+P+M oz. max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, pri nagnjenem terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve polni etaži;
• barva fasad: žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m;
- širina napušča min. 60 cm;
- sleme v smeri daljše stranice objekta;
• odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni;
• dopustna so odstopanja od meril in pogojev za oblikovanje gospodarskih objektov, če funkcija objekta zahteva drugačne rešitve (kot proizvod dan na trg).
(5) Merila in pogoji za gospodarske objekte:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
• zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2;
• tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,4;
• višina: do K+P+M oz. največ 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, pri nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• barva fasad: žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m;
- širina napušča min. 60 cm;
• odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni;
• dopustna so odstopanja od meril in pogojev za oblikovanje gospodarskih objektov, če funkcija objekta zahteva drugačne rešitve (kot proizvod dan na trg, npr. silos).
(6) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
• tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4;
• višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, pri nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• barva fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve barvi pri poudarkih obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad niso dopustne;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 35° - 45°;
- drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m;
- širina napušča min. 60 cm;
- sleme v smeri daljše stranice objekta.
(7) Spremljajoči objekti:
• za oblikovanje spremljajočih objektov se smiselno uporabljajo določbe za osnovne objekte;
• oblikovanje strehe spremljajočih objektov: dopustni so drugačni nakloni od naklonov za osnovne objekte.
92. člen
UREDITVENA ENOTA ZAZIDAVA PROSTOSTOJEČIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV (»e« in »e1«)
(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,3;
• faktor izrabe (FI) do 0,75;
• faktor zelenih površin (FZP) mora biti 0,3 ali večji;
• v posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni največ dve stanovanji;
• zazidana površina stavbe je največ 280 m2;
• odmiki:
- spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom;
- medsebojni odmiki med (osnovnimi) istovrstnimi objekti na istem zemljišču namenjenem gradnji so najmanj 8 m;
• višina:
- za »e« do K+P+M, pritličje do 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina kolenčnega zida je lahko največ 140 cm;
- za »e1« do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina kolenčnega zida je lahko največ 80 cm;
- na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• streha:
- dvokapnica z naklonom strešin 30° - 45°;
- sleme v smeri daljše stranice objekta;
• velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela lahko znaša 400 m2.
(2) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,3;
• faktor izrabe (FI) do 0,5;
• faktor zelenih površin (FZP) mora biti 0,3 ali večji;
• višina stavbe: do K+P+M oz. največ 9 m do kapi, pritličje do 100 cm nad urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren.
93. člen
UREDITVENA ENOTA DVOJČKI (»dv« in »dv1«)
Merila in pogoji za stanovanjske dvojčke:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,4;
• faktor izrabe (FI) do 1,0;
• faktor zelenih površin (FZP) najmanj 0,3;
• v posamezni stanovanjski stavbi je dopustno največ eno stanovanje;
• odmiki: obvezna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, z dopustnim zamikom do 50 % stikalne površine
• arhitekturno oblikovanje mora biti simetrično za obe enoti dvojčka;
• višina:
- za »dv1« do K+P+1+M, višina kolenčnega zida do 80 cm;
- za »dv« do K+P+M, višina kolenčnega zida do 140 cm;
- za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna največja višina objekta K+P+M, višina kolenčnega zida je lahko največ 80 cm;
- pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom;
- na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• streha: dvokapnica z naklonom strešin 30° - 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta;
• odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni ali frčadami.
94. člen
UREDITVENA ENOTA VRSTNE HIŠE (»vr« in »vr1«)
Merila in pogoji za stanovanjske vrstne hiše:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,4;
• faktor izrabe (FI) do 1,0;
• faktor zelenih površin (FZP) najmanj 0,2;
• v posamezni stanovanjski stavbi je dopustno največ eno stanovanje;
• odmiki:
- obvezna je postavitev dveh stavb v niz (vrstna) tako, da se objekti stikajo na eni in/ali dveh stranicah z dopustnim zamikom do 50 % stikalne površine, pri čemer veljajo zgornja merila izrabe in zazidanosti;
- pomožni objekt se lahko stika z osnovnim objektom;
• arhitekturno oblikovanje vrstnih hiš mora biti enotno za celoten niz;
• višina:
- za »vr« do K+P+M, višina kolenčnega zida do 140 cm;
- za »vr1« do K+P+1+M, višina kolenčnega zida do 80 cm;
- za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna največja višina objekta K+P+M, višina kolenčnega zida je lahko največ 80 cm;
- pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom;
- na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren;
• streha: dvokapnica z naklonom strešin 30° - 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta;
• odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni ali frčadami.
95. člen
UREDITVENA ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (w)
Merila in pogoji za oblikovanje so:
• faktor zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40 % zemljišča mora biti ozelenjenega;
• na posamični zemljiški parceli oz. zemljišču namenjenem gradnji je dopusten le en osnovni objekt;
• v posamezni stavbi je dopustno največ eno stanovanje;
• dopustna je postavitev enega samostojnega enostavnega ali nezahtevnega objekta na zemljišču namenjenem gradnji;
• tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,25, velikost največ 60 m2 zazidane površine;
• višina: največ P+M;
• streha: 30° - 45°, enak naklon strešin;
• odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.
96. člen
UREDITVENA ENOTA VEČJE STAVBE (vs)
Merila in pogoji za oblikovanje so:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,3;
• faktor izrabe(FI) do 0,5;
• višina stavbe: do K+P+1+M oz. do največ 8 m do kapi, pritličje do 100 cm nad urejenim terenom;
• streha: dvokapnica z naklonom strešin 30° - 45°;
• odpiranje strešin: dopustna so strešna okna ali frčade.
97. člen
UREDITVENA ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)
(1) Arhitekturno oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno.
(2) Posegi na obstoječih objektih morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.
(3) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno), vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja.
(4) Merila in pogoji za oblikovanje so:
• faktor zelenih površin (FZP) mora biti 0,3 ali večji;
• višina: največ K+P+1+M (izjema so objekti na namenski rabi CDc) ali največ K+P+2.
98. člen
UREDITVENA ENOTA BLOKI (b)
Merila in pogoji za oblikovanje so:
• faktor zazidanosti (FZ) do 0,3;
• faktor izrabe(FI) do 1,0;
• faktor zelenih površin (FZP) najmanj 0,1;
• odmiki:
- najmanj 6 m od meje sosednje zemljiške parcele;
- odmik najmanj 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8 m nad urejenim terenom;
• višina: največ K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom, višina kolenčnega zida je lahko največ 80 cm;
• streha: dvokapnica z naklonom strešin 30° - 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta;
• dozidave stanovanjskih blokov morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt;
• dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.);
• zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.
99. člen
UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI IN DELAVNICE (d)
Merila in pogoji za oblikovanje so:
• odmiki:
- najmanj 6 m od meje sosednje zemljiške parcele;
- odmik najmanj 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8 m nad urejenim terenom;
• višina: največ K+P+1, pri čemer je lahko višina strešnega venca oz. kapa največ 12 m nad urejenim terenom;
• na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine;
• dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne le, kadar se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase;
• poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam;
• parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli.
100. člen
UREDITVENA ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (n)
Ureditvena enota »n« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP ipd.), ki imajo s tehnologijo pogojeno oblikovanje.
Merila in pogoji za oblikovanje so:
• odmiki: najmanj 6 m od meje sosednje zemljiške parcele, odmik najmanj 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8 m nad urejenim terenom;
• manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem lastnika sosednje zemljiške parcele.
101. člen
UREDITVENA ENOTA PROMETNE POVRŠINE (p)
Ureditvena enota »p« ureja prometne površine izven cest, večinoma parkirišča, kjer ni dopustno postavljanje objektov.
Merila in pogoji so:
• dopustne so samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe prometne in druge infrastrukture, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve;
• postavitve ekoloških otokov in javnih sanitarij.
102. člen
UREDITVENA ENOTA IGRIŠČA (zi)
Merila in pogoji za gradnje objektov v funkciji povezani s športno-rekreacijsko dejavnostjo:
• višinski gabarit: P.
103. člen
UREDITVENA ENOTA POKOPALIŠČA (zk)
Merila in pogoji so:
• ureditve in objekti pokopališča ter zelenih površin;
• dopustna je gradnja objektov za pokopališko dejavnost in spremljajoče dejavnosti pokopališča;
• oblikovanje objektov in ureditev naj se zgleduje po kakovostnih prvinah lokacije, oblikovanje je svojstveno.
104. člen
UREDITVENA ENOTA PARKOVNE POVRŠINE (zp)
Merila in pogoji za parkovne površine:
• dopustne so parkovne ureditve, ureditve otroških igrišč, postavitve urbane opreme;
• postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe parka, sprostitve, pasivne rekreacije in kulture;
• odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja ali pri javnih ureditvah, pri odstranitvi dreves je potrebna njihova nadomestitev;
• vodnogospodarske ureditve;
• gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo, niso dopustne.
3.2.7 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
Za vse posege v varovalnih pasovih GJI je treba pridobiti soglasje oz. mnenje pristojnega upravljavca.
3.2.7.1 Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje
105. člen
Pri odstopanju površine za ceste, določene v podrobnejši namenski rabi prostora »PC«, od dejanskega stanja v prostoru, se površina ceste določi na podlagi geodetske izmere in pogojev upravljavca ceste, upošteva se podatek o dejanskem stanju.
106. člen
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša, razen če to ni izvedljivo zaradi prometno tehničnih zahtev za izvedbo javne ceste oz. javne površine.
107. člen
lokalne ceste
(1) Za vsak poseg v varovalni pas lokalnih cest in javnih poti je treba pridobiti soglasje upravljavca občinskih cest.
(2) Varovalni pas občinskih cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je določen v občinskem odloku.
(3) Širina javne prometne površine se lahko razširi pri rekonstrukciji ceste in s tem povezane ureditve uličnega prostora. Pri posegih je treba upoštevati min. pogoje za ureditev prometnih površin, ki so:,
• v naseljih je min. širina ulice 6 m (3 m na vsako strani osi ceste), razen v območjih, kjer je stanje že urejeno in določanje širine ni potrebno;
• na območjih novogradenj, v območjih OPPN in na pomembnejših odsekih je min. širina ulice 10 m (5 m na vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano regulacijsko linijo, ki jo pri dovoljevanju posegov v prostor presoja upravljavec javnih površin.
(4) Min. širina ulice se upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine (op: če je obstoječa širina ulice manjša od navedene širine, se upošteva navedena širina za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani ulice upošteva polovica razlike v širini ulice). Vse odmike presoja upravljavec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor.
(5) Pri načrtovanju cest, kolesarskih in pešpoti se je treba izogibati poplavnim območjem in načrtovati prometno infrastrukturo izven priobalnih zemljišč, kot to določa ZV-1 v 14. in 37. členu.
(6) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Če trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče, izjemoma le na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar brez poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
108. člen
državne ceste
(1) Za vsak poseg v varovalni pas državnih cest je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca državnih cest.
(2) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran širok:
• pri avtocestah 40 m;
• pri glavnih cestah 25 m;
• pri regionalnih cestah 15 m;
• pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
109. člen
avtoceste
(1) Za vse posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta, je treba pridobiti soglasje DARS d.d. oz. upravljavca.
(2) Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(3) V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov ali drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ter oglaševanje.
(4) V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljena gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov za dejavnosti, ki so občutljive za hrup.
(5) DARS, d.d., oz. upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene namenske rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oz. načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje. V območjih poselitve znotraj območja prekomerne obremenjenosti s hrupom, ki so bila načrtovana kasneje kot avtocesta, je izvedba ukrepov za varovanje pred hrupom zaradi prometa obveza lokalne skupnosti oz. investitorjev posegov.
(6) Upoštevati je treba območje pobude za državni prostorski načrt za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocest. Za vse ureditve je treba zagotoviti odmik min. 10 m od načrtovanih ureditev. V območju predvidene širitve avtoceste ni dovoljena gradnja novih objektov in drugih trajnih ureditev (razen GJI) in ni dovoljena sprememba namenske rabe v stavbna zemljišča. Območje pobude je grafično prikazano na karti 5-OPPN.
110. člen
priključki na ceste
(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.
(2) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oz. lokalne ceste.
(3) Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.
(4) Dovoz na zemljišče namenjeno gradnji naj se primarno zagotavlja iz lokalnih cest ob soglasju upravljavca ceste.
(5) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.
(6) Padavinske vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Padavinske vode iz lokalnih cest ali iz zemljišč namenjenih gradnji ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.
(7) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba višino cestišča in površine za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša.
111. člen
parkirišča
(1) Parkirišča za obstoječe in nove objekte ter dejavnosti je treba zagotoviti na lastnem zemljišču. Zlasti to velja za novogradnje stanovanj, gospodarskih dejavnosti, trgovine, gostinstva. Odstopanja so možna za obstoječe dejavnosti centralnega značaja v strnjenih delih naselij v okviru določbe tega člena. Odstopanja niso dopustna za gospodarske dejavnosti in stanovanja.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet, , je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču za čas obstoja dejavnosti.
Zagotavljanje parkirišč na drugih (bližnjih) zemljiščih je možno za obstoječe in nove dejavnosti v gosteje zazidanih delih naselij, kjer ni možnosti za zagotovitev novih površin za parkiranje, dejavnost pa ima mestotvoren oz. centralen značaj (samo območja centralnih dejavnosti).
(3) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede na dejavnosti oz. namembnosti objekta veljajo naslednja merila (neto površina se izračunava po SIST ISO 9836):
|
stanovanjske stavbe
|
1,5 PM/ stanovanje do 50 m2 neto površine[1]
2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto površine
3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto površine |
|
|
|
počitniška stanovanja
|
1 PM/stanovanje oz. počitniški objekt
|
|
poslovni prostori, uprava (pisarne)
|
1 PM/30 m2 neto površine
|
|
poslovni prostori, uprava, delo s strankami
|
1 PM/20 m2 neto površine
|
|
trgovina
|
1 PM/30 m2 koristne/prodajne površine
|
|
gostinstvo
|
najmanj 5 PM na posamezen lokal oz.
1 PM/4 sedeže in
1 PM na eno nastanitveno enoto oz. na 4 ležišča v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oz.
0,8 PM na eno nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot
|
|
kino, kulturni dom, gledališče
|
1 PM/5-10 sedežev
|
|
cerkev
|
1 PM/10-20 sedežev
|
|
športno rekreacijska igrišča
|
1 PM/250 m2 igralne površine in
1 PM/10-15 obiskovalcev
|
|
obrt, storitve, proizvodnja
|
1 PM/70 m2 neto površine
|
[1] Neto površina je tlorisna površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Neto površina se ne ugotavlja za prazne prostore med zemljiščem in spodnjo stranjo stavbe, vzdrževalne rove, prostor znotraj prezračevalnih sten, strehe, po katerih se hodi samo med vzdrževanjem.
(4) Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1 PM pri posamični lokaciji parkirišča.(5) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije. Parkirne vrste naj se med seboj ločijo z vegetacijo zasajenimi kanali brez robnikov, kamor se odvaja padavinsko vodo.(6) Parkirišča za osebna vozila na površinah z namensko rabo S, C, B in Z, ki po površini presegajo 24 PM, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1 drevo na 6 PM in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča. (7) Parkirišča oz. počivališča za potovalne kombije oz. avtodome morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev oz. avtodomov ter ozelenjena.(8) Pri gradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti stavb je treba na gradbeni parceli (na parkiriščih in v garažah) zagotoviti za stanovalce, zaposlene in obiskovalce zadostno število parkirnih mest za avtomobile in kolesa (garaže za kolesa s pokritimi nadstrešnicami ali podzemna parkirna mesta, blizu vhodov/izhodov v objekte (pri tem čemer naj se upošteva, da je najbližji prostor vhodu namenjen za neoviran dostop gibalno oviranim osebam in pešcem, šele nato parkiriščem, pri čemer so kolesarjih obravnavani prednostno pred avtomobili). (9) V sklopu parkirnih površin znotraj območja je treba načrtovati tudi ustrezno polnilno infrastrukturo za alternativna goriva – polnilna mesta za električne avtomobile in električna kolesa. Načrtuje naj se, da 25 % parkirnih mest omogoča počasno polnjenje električnih avtomobilov in da je na vseh parkirnih mestih omogočena naknadna vgradnja polnilne infrastrukture brez gradbenih posegov.112. člen
varovalni pas za načrtovano železnicoDo dokončne odločitve o varstvenem pasu primestne železnice niso možni posegi v varstvenem pasu načrtovane trase za ponovno vzpostavitev primestne železnice. V varstvenem pasu niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali kasnejšo celovito ureditev železnice. Koridor primestne železnice ni dokončen in predstavlja varovanje pred trajnimi posegi v prostor. 3.2.7.2 Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno opremljanje
113. členvodovod, kanalizacija odpadnih voda, meteorna kanalizacija(1) Odpadne vode je treba odvajati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ULRS, št. 98/15 s spremembami in dopolnitvami oz. na tem področju veljavno zakonodajo).(2) Načini in pogoji oskrbe s pitno vodo so določeni z Uredbo o oskrbi s pitno vodo (ULRS, št. 88/12 s spremembami in dopolnitvami oz. na tem področju veljavno zakonodajo) in veljavnimi občinskimi odloki s tega področja.(3) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod ter čiščenje odpadnih voda in kjer gradnja javne kanalizacije ni racionalna, so obvezne male komunalne čistilne naprave.(4) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati maksimalne in minimalne pretoke, srednji nizki pretok vodotoka ter maksimalno predvideno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok se ne smejo poslabšati odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oz. se ne sme povečati poplavna ogroženost. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok se po potrebi načrtuje zadrževalni bazen ustreznih dimenzij pred iztokom.(5) Za vsak poseg v varovalni pas vodovoda in kanalizacije je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca te infrastrukture. (6) Padavinske vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnice na funkcionalnem zemljišču objekta. Čiste padavinske vode se lahko uporabi za sanitarne, tehnološke potrebe in za vzdrževanje zunanjih površin objekta. Padavinske vode s parkirišč je treba odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice je dopustno urejati na območjih, ki niso plazljiva ali erozijsko ogrožena. Pogoje priključevanja na meteorno kanalizacijo določi upravljavec. Zadrževanje padavinske vode na zemljišču se pred iztokom v vodotok izvaja s sonaravnimi ukrepi (izvedba zelenih streh, uporaba bioretenzijskih ukrepov, izvedba mokrih zadrževalnikov, izvedba tlakovanja na zasebnih površinah s prepustnimi tlaki). Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba načrtovati v skladu z 92. členom ZV-1, da je hipni odtok z urbanih površin čim manjši. Zadrževanje padavinskih voda je treba načrtovati pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij v skladu z 92. členom ZV-1 skrbi lokalna skupnost.(7) Trase vkopanih infrastrukturnih vodov naj se načrtuje in izvaja tako, da se čim bolj ohranja kakovostne visokodebelne vegetacije, min. odmiki naj bodo čim bolj izven tlorisne projekcije krošnje drevesa. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je treba po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi z avtohtono vegetacijo.114. člen
odstranjevanje odpadkov(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno manj izpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, ki omogoča enostaven dostop.(2) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov oz. za novogradnje pridobiti pogoje in soglasje Komunalno podjetje Vrhnika. 3.2.7.3 Prostorski izvedbeni pogoji za energetsko opremljanje
115. člen
distribucijsko elektroenergetsko omrežje in naprave(1) Za vsak poseg v varovalni pas distribucijskega elektroenergetskega omrežja ali naprave je treba pridobiti pogoje in soglasje sistemskega operaterja tega omrežja.(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje transformatorske postaje je določena v energetskem zakonu. (3) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh pogledov na kakovostne prostorske dominante.116. člen
prenosno elektroenergetsko omrežje in naprave(1) Širina varovalnega pasu prenosnega elektroenergetskega omrežja meri na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje transformatorske postaje: za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV - 15 m;(2) Za vsak poseg v območje varovalnih pasov prenosnih daljnovodov ali RTP je treba pridobiti pogoje in soglasje sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja.(3) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1 x 110 kV) je dopustna nadgradnja v dvosistemske (DV 2 x 110 kV). Na vseh obstoječih elektroenergetskih objektih 110 kV in več je možno izvajati vzdrževalna dela v javno korist.(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov in razdelilnih TP napetostnega nivoja 35 kV in več ni dopustna gradnja novih objektov ne izvajanje dejavnosti, ki so skladno s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja in predpisi s področja pogojev ter omejitev, uporabe objektov in opravljanje dejavnosti, uvrščene v I. stopnjo varstva pred sevanjem in območje I. varnostne stopnje. Na obstoječih objektih je dopustno izvajanje vzdrževalnih del in sprememba namembnosti dejavnosti, ki niso uvrščene v I. stopnjo varstva pred sevanjem in območje I. varnostne stopnje.117. člen
plinovodno omrežje(1) Distribucijsko plinovodno omrežje se praviloma gradi v podzemni izvedbi. (2) Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina ureja Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer.(3) Stavbe na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije (v skladu z grafičnimi prikazi 4.01 - 4.06 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture) se za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode priključijo na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, razen pri uporabi obnovljivih virov energije (OVE) ali soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE). Če stavbe le delno zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode z OVE ali SPTE, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.(4) Varovalni pas prenosnega plinovodnega omrežja je zemljiški pas v širini 100 m na vsako stran od osi plinovoda. Varovalni pas distribucijskega plinovodnega omrežja pa je zemljiški pas v širini 3 m na vsako stran od osi plinovoda.(5) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. 3.2.7.4 Prostorski izvedbeni pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji
118. člen(1) Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je treba upoštevati zakonodajo s področja elektronskih komunikacij ter predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.(2) Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevnih ali enostavnih objektov je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega odloka ter pogojev uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin
119. členZa vse posege v območja ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin je treba pridobiti soglasje oz. mnenje pristojnega organa kot določajo področni predpisi.3.2.8.1 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
120. člen
ohranjanje narave(1) Ohranjanje narave se izvaja na podlagi predpisov o ohranjanju narave. (2) Za vse posege na območju z naravovarstvenimi vsebinami je obvezno mnenje ZRSVN (za gradnjo objekta, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje) oz. naravovarstvene pogoje in soglasje ARSO (za gradnjo objekta, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje). (3) Naravovarstvene vsebine so razvidne v Prikazu stanja prostora: 3b - Ohranjanje narave, ki je priloga tega akta.(4) Na območju POO in POV Ljubljansko Barje se pri posegih v prostor upoštevajo in izvajajo naslednji omilitveni ukrepi:- rekreacijske površine (kolesarske poti in pešpoti) naj se umešča na obstoječe kolovoze ali poti, po katerih je treba omogočiti neovirano vožnjo kmetijski mehanizaciji in neoviran dostop kmetijski ter drugi mehanizaciji do kmetijskih zemljišč;- na celotnem območju barja se na obstoječih in novih površinah trajnih in barjanskih travnikov spodbuja ekstenzivna raba ter vključevanje lastnikov v kmetijsko okoljske ukrepe;- na kmetijskih površinah se spodbuja ekološke oblike kmetovanja;- na celotnem varovanem območju se spodbuja ohranjanje mozaičnosti pokrajine z ohranjanjem posameznih dreves, grmišč in mejic;- pri sečnji na zemljiščih, kjer so prisotne mejice, drevje in grmišča, je slednje treba po izvedbi posega nadomestiti z zasaditvijo omejkov dreves in grmovnic avtohtonih vrst;- ohranjati je treba celovitost vodnega prostora barjanskih jarkov in vodotokov, pri čemer se njihove struge, obrežja ter dno ohranja v čim bolj naravnem stanju, ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin, obstoječ vodni režim, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov.(5) Na območju POV Ljubljansko Barje ( SI5000014) se pri posegih v prostor upoštevajo in izvajajo naslednji omilitveni ukrepi:- vsi morebitni posegi v območja drevesne in grmiščne vegetacije ter travnikov naj se izvedejo izven gnezditvene sezone, tj. od septembra do februarja;- posegi naj se izvajajo le času dnevne svetlobe.(6) Na območju POO Ljubljansko Barje (SI3000271) in v EUP LU-01, DR-072, LO-054, LO-093, LO-077, LO-074, LO-069, LU-02, DR-068 se pri posegih v prostor upoštevajo in izvajajo naslednji omilitveni ukrepi:- obstoječih prometnih površin naj se ne osvetljuje;- pri osvetljevanju stavbnih zemljišč na varovanem območju in njegovem vplivnem območju, naj se uporabijo svetilke, ki sevajo toplejšo svetlobo (do 2700 K);- kjer varnostni standardi dopuščajo, naj se razsvetljava ugaša med 23. in 5. uro. Če to ni možno, naj bo prižgano minimalno število luči ali pa naj se namesto celonočne osvetlitve uporablja razsvetljava s svetlobnimi tipali.3.2.8.2 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine
121. člen
varstvo kulturne dediščine(1) Objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine), so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega akta in je njegova obvezna priloga, ter iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine)..(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).(3) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter z deli zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, ter rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.(4) Odstranitve objektov, območij, delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Ob neskladju ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. (6) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.(7) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Ob neskladju določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.(8) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. Ob neskladju določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.(9) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. Ob neskladju določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo varovane vrednote kot so:- tlorisna in višinska zasnova (gabariti), - gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, - oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), - funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, - sestavine in pritikline, - stavbno pohištvo in notranja oprema, - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, - pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), - celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo varovane vrednote kot so:- naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), - odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), - prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), - prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), - naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), - odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), - stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),- oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino velja, da se ohranjajo varovane vrednote kot so:- krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), - značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), - tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), - tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), - odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, - avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, - preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino velja, da se ohranjajo se varovane vrednote kot so:- zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), - grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), - naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), - podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), - rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,- vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: - odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, - poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,- ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,- gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,- postavljati, graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če ni možno najti drugih rešitev, - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Če se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo varovane vrednote kot so:- avtentičnost lokacije, - materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, - vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. Za drugo registrirano dediščino velja, da se ohranjajo varovane vrednote kot so:- materialna substanca, ki je še ohranjena, - lokacija in prostorska pojavnost, - vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. (10) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.(11) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. (12) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali dediščino uničujejo, razgrajujejo oz. spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.(13) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.(14) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.(15) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.(16) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.3.2.8.3 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin
122. člen
varstvo tal in kmetijskih zemljišč(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.(2) Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponija se uredi tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti ter da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.(3) Pri krčitvah gozda, umeščanju objektov in naprav je treba izvesti protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod.(4) V čim večji meri se ohranjajo obstoječi strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč. Dopustni posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. (5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč je na kmetijskih zemljiščih dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor (komasacije, melioracije itd). Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo gozdni otoki, vodna telesa – vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.123. člen
varstvo podtalnice(1) V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. (2) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je treba priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode ali na malo čistilno napravo, kjer gradnja kanalizacije ni predvidena.124. člen
odlaganje gradbenih odpadkovOdlaganje gradbenih odpadkov je dopustno na površinah oz. lokacijah, ki jih v ta namen določi Občina Log-Dragomer oz. pooblaščeni upravljavec komunalnih storitev.3.2.8.4 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda
125. členPoseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja/mnenja s področja upravljanja z vodami.126. člen(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in drenažne jarke znašajo 5 m od zgornjega roba brežine. Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v katastrski prikaz, ter za vodotoke, ki potekajo v zaprtem pretočnem profilu (ceveh, škatlasti armirano betonski profil). Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo na podlagi zakona.(2) Prikaz vodnih zemljišč je sestavni del prikaza stanja prostora (karte 3c – Vodovarstvena območja ter območja drugih omejitev v prostoru – poplavna območja), ki je priloga tega akta.(3) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja/mnenja s področja upravljanja z vodami. Skladno z zakonom, ki ureja področje voda, je treba pridobiti vodno soglasje/mnenje s področja upravljanja z vodami za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom:• na vodnem ali priobalnem zemljišču;• ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu;• ki je potreben za izvajanje posebne rabe vode);• na varstvenih in ogroženih območjih;• zaradi odvajanja odpadnih voda;• kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;• hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarskega ali rudarskega dela ter drugi posegi zaradi katerih lahko pride do vpliva na vodni režim.(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah.(5) Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati že podeljene vodne pravice po 119. členu ZV-1 in evidentirano posebno rabo vode, skladno z določili 108. člena Zakona o vodah.(6) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oz. prehod preko vodotoka za objekte javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).(7) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
127. člen
varstvo pred požaromPri urejanju in poseganju v prostor je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:• razmere za varen umik ljudi, živali in premoženja;• potrebne odmike od parcelnih mej in med objekti ali potrebno protipožarno ločitev;• neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila;• vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.128. člen
poplavna območja(1) Za zmanjševanje poplavne ogroženosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1 prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih možno načrtovati posege v prostor skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20 s spremembami in dopolnitvami oz. na tem področju veljavno zakonodajo) (v nadaljevanju: Uredba).(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora (karte 3c – Vodovarstvena območja ter območja drugih omejitev v prostoru – poplavna območja), ki je priloga tega akta.(3) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.(4) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišče ali povečujejo poplavno ogroženost območje, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.(5) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.(6) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.(7) Na območjih posameznega razreda poplavne nevarnosti so posegi in dejavnosti dovoljeni le v skladu s pogoji in omejitvami, kot jih narekuje Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08 in 49/20).(8) Gradnja kleti v poplavno ogroženih območjih ni dopustna.(9) V okolici vodotokov, ki poplavljajo (Snešak, Mlinščica, Ajdkov jarek, Petrov graben, Kameni potok), ni dovoljeno izvajanje posegov v prostor, ki bi povečali obstoječo stopnjo ogroženosti na območju ali izven njega.129. člen
plazljiva območja(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je treba upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oz. pred plazovi.(2) Na plazljivem območju ni dopustno:• zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;• poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;• izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;• krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč;• vlačenje lesa.(3) Če iz opozorilne karte verjetnosti pojava plazov izhaja, da na širšem območju posega obstaja nevarnost pojava plazov oziroma zaradi naklona terena, geološke sestave in strukture zemljišča ter prisotnosti podzemnih voda, lahko zaradi neustrezne gradnje pride do povečane nevarnosti pojava zemeljskega plazu ali druge oblike pobočnega masnega premikanja (podori, drobirski tokovi), je treba v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (ULRS št. 25/2009) v projektno dokumentacijo predložiti tudi geološko poročilo in projektne rešitve omilitvenih ukrepov, tako kot to izhaja iz 7. člena Pravilnika. 130. člen
erozijska območja(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je treba upoštevati erozivnost kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred erozijo.(2) Na erozijskem območju je prepovedano:• poseganje v prostor, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;• ogoljevanje površin;• krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;• zasipavanje izvirov;• nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih;• omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer;• odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov;• zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom;• odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge.(3) Na območjih tveganja pred nevarnimi pobočnimi procesi, za katera so določena območja tveganja, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati splošne pogoje.Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na in izven območjih tveganja. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje tveganja pred nevarnimi pobočnimi procesi, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njim.(4) Splošni pogoji posegov v teren in gradnje v območju nizkega tveganja pred nevarnimi pobočnimi procesi so:• za vsak poseg v prostor se izvede terenski pregled s strani strokovnjaka za ogrožajoč pojav, ki oceni, kakšen bo vpliv posega na stopnjo ogroženosti;• na podlagi terenskega pregleda je možna prekategorizacija v območje nižjega oziroma višjega tveganja.(5) Splošni pogoji posegov v teren in gradnje v območju srednjega tveganja pred nevarnimi pobočnimi procesi so:• za vsak poseg v prostor je treba s terenskim pregledom in terenskimi preiskavami pod vodstvom kvalificiranega strokovnjaka za ogrožajoč pojav oceniti, kakšen bo njegov vpliv na stopnjo ogroženosti. Če se pokaže, da bo poseg povečal tveganje, je treba s tehničnimi ukrepi poseg v teren izvesti tako, da se ogroženost zmanjša, oziroma, če to ni možno, poseg opustiti;• za vsako lokacijo nove gradnje, ki se predvideva na območju velike nevarnosti, je treba s terenskim vizualnim pregledom pod vodstvom kvalificiranega strokovnjaka za ogrožajoč pojav ugotoviti stopnjo ogroženosti. Če s tehničnimi ukrepi, kot je sanacija nestabilnega pojava ali pa takšna izvedba gradnje, da pojav za objekt ni več ogrožajoč, ni možno izvesti varne gradnje, se mora gradnja opustiti;• za širša območja tveganja (npr. ogroženih več hiš) naj se izvede podrobna analiza ter izdela karto ogroženosti podrobnega merila (merilo od 1:1000 do 1:500), s katero se natančneje omeji območja visokega in srednjega tveganja ter možne zaščite;• s končno sanacijo obstoječega ogrožajočega pojava je možna prekategorizacija v območje brez omejitev gradnje;• preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja pred nevarnimi pobočnimi procesi so:- nevarnost pred plazovi - izvedba drenaž, drenažnih reber;- nevarnost pred podori - postavitev lovilnih mrež;- nevarnost pred erozijo tokovi - urejanje hudournikov.(6) Splošni pogoji posegov v teren in gradnje v območju visokega tveganja pred nevarnimi pobočnimi procesi so:• vsi, ki veljajo za območja srednjega tveganja;• za vsako lokacijo nove gradnje, ki se predvideva na območju velike nevarnosti, je treba s terenskim pregledom in terenskimi preiskavami, pod vodstvom kvalificiranega strokovnjaka za ogrožajoč pojav ugotoviti stopnjo ogroženosti. Če s tehničnimi ukrepi, kot je sanacija nestabilnega pojava ali pa takšna izvedba gradnje, da pojav za objekt ni več ogrožajoč, ni možno izvesti varne gradnje, se mora gradnja opustiti;• za obstoječe objekte (predvsem javne in zahtevne objekte) na območjih velike nevarnosti naj se izvede analiza tveganja za opredelitev njihove možne zaščite oziroma zmanjšanja nevarnosti;• s terenskim pregledom in raziskavami (sondažni jaški in vrtine …) je možna prekategorizacija v območje nižjega tveganja.(7) Za prekvalifikacijo v območje nizkega tveganja mora biti nujno podano geološko–geomehansko poročilo, v katerem je razvidno, da so bile opravljene minimalne potrebne geotehnične preiskave v skladu s splošnimi pogoji.(8) EUP, ki so ogroženi z nevarnimi pobočnimi procesi so: DR-006, DR-010, DR-015, DR-021, DR-022, DR-026, DR-027, DR-029, DR-030, DR-031, DR-036, DR-040, DR-043, DR-044, DR-045, DR-046, DR-047, DR-048, DR-049, DR-050, DR-053, DR-056, DR-073, DR-081, LO-002, LO-007, LO-009, LO-010, LO-011, LO-012, LO-014, LO-015, LO-016, LO-017, LO-018, LO-020, LO-021, LO-024, LO-025, LO-026, LO-028, LO-029, LO-030, LO-037, LO-038, LO-041, LO-042, LO-044, LO-045, LO-048, LO-057, LO-059, LO-060, LO-061, LO-065, LO-066, LO-067, LO-069, LO-070, LO-071, LO-072 REK, LO-084, LO-085, LO-086, LU-05, LU-06, LU-09, LU-10, LU-11, LU-14, LU-15, LU-16, LU-17, LU-19, LU-21.131. člen
potresna varnostObjekte je treba projektirati potresno varno, ob upoštevanju podatkov iz karte potresne nevarnosti Slovenije, ARSO - projektnih pospeškov tal za povratno periodo 500 let in trdna tla.3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja
132. člen
varstvo vodnih virov in podtalja(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ob upoštevanju usmeritev iz pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (ULRS, št. 64/2004, 5/2006, 58/2011).(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je treba upoštevati uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tal (ULRS, št. 84/2005).(3) Pri umeščanju objektov v prostor in dovoljevanju je treba upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za odvoz odpadkov.(4) Objekte, ki povzročajo odpadne vode, je treba obvezno priključiti na sistem javne kanalizacije odpadnih voda. Če javne kanalizacija še ni izgrajena, so obvezne male ČN. Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za komunalne odpadne vode.(5) Občina si bo v skrbi za podtalje in vodne vire prizadevala sanirati vsa divja odlagališča odpadkov. 133. člen
osvetlitev in osončenje(1) Pri umeščanju novih stavb je treba zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno prezračevanje in osvetlitev bivalnih ter delovnih prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom. (2) Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V teh prostorih je treba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda kot je navedeno v tehničnih standardih (v zimskem solsticiju vsaj za en bivalni prostor za eno ali dve uri na dan). 134. člen
varstvo pred svetlobnim onesnaženjem(1) Pri osvetljevanju objektov ali površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja - ULRS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010).(2) Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bosta jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja. Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ničeln. Obstoječe sijalke je treba zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je treba uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (ULRS, št. 81/07, 109/07, 62/10). Na novih površinah mora občina kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za vgraditev varčnih sijalk v svetilke. Največja dopustna poraba elektrike za razsvetljavo cest in javnih površin v občini je 44,5 kWh na prebivalca občine.(3) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (ULRS, št. 81/07, 109/07, 62/10), kar je treba preverjati z meritvami.135. člen
varstvo kakovosti zunanjega zraka(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka in zahteve za zmanjšanje onesnaževanja zunanjega zraka (uporaba obnovljivih virov energije, zemeljski plin, trajnostna mobilnost, omejevanje prometa v naseljih, energetska sanacija stavb, umeščanje objektov, ki so pomembni viri vonjav (objekti za intenzivno rejo živali, kompostarne, bioplinarne) v primerno oddaljenost od naselij ipd.).(2) Pri posameznih obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali upravljavec vira onesnaženja, zagotoviti kakovost zraka, ki jo določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (ULRS, št. 31/2007) in drugi predpisi.(3) Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je to možno. (4) Proizvodne objekte in naprave, ki so pomembni onesnaževalci, se obvezno umešča v območja IG.136.člen
varstvo pred hrupom(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so razvrščena za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (ULRS, št. 43/18, 59/19).(2) Stopnje varstva pred hrupom (v nadaljevanju kot SVPH) so določene glede PNRP, pri čemer meje stopenj varstva pred hrupom sovpadajo z mejami med PNRP, in sicer velja:• območje II. stopnje varstva pred hrupom (na EUP natančno, ki so navedena v nadaljevanju in v grafičnem delu Odloka):- območja stanovanj: SB – stanovanjske površine za posebne namene;• območje III. stopnje varstva pred hrupom (razen območij, ki so opredeljena kot II. SVPH):- območja stanovanj: SK – površine podeželskega naselja, SP – površine počitniških hišk, SS – stanovanjske površine;- CU – osrednja območja centralnih dejavnosti in CD – druga območja centralnih dejavnosti;- posebna območja: BC – športni centri;- območja zelenih površin: ZK – pokopališča, ZP – parki, ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport;- površine razpršene poselitve;• območje IV. stopnje varstva pred hrupom:- IG – gospodarske cone;- območja prometnih površin: PC – površine cest, PO – druge prometne površine, PŽ – površine železnic;- območja okoljske infrastrukture - O;- območja kmetijskih zemljišč: K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča;- območja gozdnih zemljišč: G – gozdna zemljišča, Gv – varovalni gozd;- območja voda: VC – celinske vode.Območja z namensko rabo "SS - stanovanjske površine" z določeno II. SVPH so deli naslednjih EUP, ki so natančno opredeljena v grafičnem delu Odloka: DR-021, DR-025, DR-026, DR-027, DR-043, DR-044, DR-053, LO-009, LO- 019, LO-021, LO-022, LO-024, LO-028, LO-029, LO-083, LO-094.(3) Umeščanje novih stavb z varovanimi prostori ni dovoljeno v vplivno območje virov hrupa, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa že presežene. Pri umeščanju novih območij s povečano stopnjo varstva pred hrupom (SS, SB, BT) se naj upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene organizacije Ldvn 55 dBA, Lnoč 40 dBA.(4) Ustvarjanje (načrtovanje) novih konfliktnih območij, kjer se stikajo PNRP za stanovanjske namene in počitek (SS, SB, SP) ali površine za turizem (BT), kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom (SVPH) in gospodarska območja s PNRP (IG, IP, IK) ali pomembne ceste ali železnice s PNRP (PC, PŽ), ni dovoljeno. Obstoječa konfliktna območja pa je dolgoročno treba sanirati oz. ustrezno spremeniti PNRP.(5) Na gradbiščih, ki so v skladu z 11. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (ULRS, št. 43/18 in 59/19) PVO posegi, je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje hrupa in ne smejo povzročati prekomerne obremenitve okolja v skladu predpisanimi mejnimi vrednostmi.(6) Dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja v času prireditev ali javnega shoda v skladu z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (ULRS, št. 118/05) se pridobi na podlagi soglasja občine ali pristojnega ministrstva na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve.137. člen
varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS)(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ULRS, št. 70/96, 41/2004-ZVO-1, v nadaljevanju tega člena: Uredba) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire EMS ter o pogojih za njegovo izvajanje (ULRS, št. 70/96, 41/04 ZVO-1, 17/11 – ZTZPUS-1).(2) Z Uredbo so določene stopnje varstva pred sevanjem glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer: • I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. V I. območje sodijo: območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko - poslovno - stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.• II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. V II. območje sodijo: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja.II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.(3) Viri EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. (4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa Uredba. (5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.(6) Minimalni potrebni odmiki od osi daljnovodov na višini 1 m od tal, v katere ni dopustno, umeščanje objektov z varovanimi prostori, znašajo glede na vrsto oziroma tip daljnovoda: • 11 – 14 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV; • 14 – 24 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV;• 42 – 46 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 400 kV. 138. člen
kakovostno bivalno okoljeZa zagotovitev zdravega življenjskega sloga je pri posegih v prostor treba upoštevati naslednje skupne pogoje: – za večino prebivalstva je treba zagotoviti oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo iz javnega vodovoda; – zagotavljati je treba javno dostopna otroška igrišča, zelene površine, površine za urbano vrtnarjenje, površine za šport in rekreacijo ter ureditev peš in kolesarskih poti med naselji.3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih državnih prostorskih načrtov
139. členEUP PC 1 – DPA se ureja z Državnim prostorskim načrtom za avtocestni priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika (ULRS, št. 102/10-5228).
3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
140.člen(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN dopustne le naslednje vrste posegov:• vzdrževalna dela, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav;• spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe prostora;• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja;• rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.(2) OPPN se lahko sprejme za del območja urejanja z OPPN, kadar sprejem celotnega OPPN ni možen zaradi neurejenih lastniških ali drugih razmer, ki onemogočajo sprejem celotnega OPPN v razumnem roku. Tedaj je predhodno treba preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega območja ter določiti prometno ureditev za celotno območje OPPN, s katero se zagotovi povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev javnih površin v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi udeleženci/investitorji.(3) V izhodiščih za pripravo OPPN se pripravi idejna zasnova načrtovanih prostorskih ureditev in na podlagi te analizira:• zmogljivost oz. ustrezno prometne in komunalne infrastrukture;• razpoložljivost družbene, oskrbne in gospodarska infrastrukture;• okoljske vplive in ukrepe.3.3 USMERITVE ZA PRIPRAVO OPPN
141. členUsmeritve za oblikovanje v posameznih OPPN so določene v tabeli 2-1, ki je priloga tega odloka. Z oznako ureditvene enote je določena tipologija zazidave. Kot usmeritev za načrtovanje OPPN se iz prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne ureditvene enote upoštevajo faktor zazidanosti, faktor izrabe, višinski gabarit in največja zazidana površina stavbe. 142. člen
posebne usmeritve za OPPNZa posamezne EUP veljajo dodatne – posebne usmeritve za urejanje z OPPN:EUP DR-077 CU [OPPN* - x]Pri zasnovi območja je treba upoštevati koridor za predvideno širitev uvoza v Dragomer.EUP DR-078 SS [OPPN* - e, dv]Za zmanjšanje obremenitev okolja s hrupom v smeri gospodarske cone (IG) se predvidi zeleni varovalni pas.EUP LO-055 CU [OPPN* - x] Območje se nameni za razvoj občinskega centra z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. Bivanje je dopustno v kombinaciji z javnim programom le kot spremljajoča dejavnost. Enostanovanjske stavbe niso dopustne. EUP LU-017 SSa [OPPN* - e]V območju je treba urediti javno površino za srečevanje in druženje ter otroško igrišče.EUP DR-081 SSa [OPPN* - e, e1] Severni del območja Liparjevega griča se nameni stanovanjski pozidavi z nizko gostoto gradnje. Dopustnih je največ 6 stanovanjskih objektov (hiš). V posamezni stanovanjski stavbi je dopustno eno stanovanje.EUP LO-93 ZS [OPPN* - zi]Na območju je izkazan javni interes za gradnjo javnih objektov športa.3.4 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
143. členPoleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo za spodaj navedene enote urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji in za nekatere posege ter območja še dodatne usmeritve nosilcev urejanja prostora. 144. členZa EUP LU-02 IG oz. za parc. št. 217/13, 217/12, 217/10, vse k.o. Log, in za EUP LO-053 IG oz. za parc. št. *162, *163, *164, 1368/11, 1368/13, 1368/32, 1372/3, vse k.o. Log, do izpraznitve lokacije (do preselitve kmetije) veljajo določbe za SKk (v).145. členV EUP LU-25 je poleg kmetijskih dejavnosti izjemoma dopustno še opravljanje gozdarske dejavnosti - priprave drv. Začasna uporaba kmetijskih zemljišč se dopusti za dobo 15 let. Območje se zasadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo za ohranjanje kulturne krajine Ljubljanskega barja.146. členV EUP LO-006 SK do izpraznitve lokacije (do preselitve kmetije) oz. v času delovanja obstoječe kmetije veljajo določbe za SKk (v). 147. členV EUP DR-076 CU se zagotovi javni značaj pritličja.148. členV EUP LO-024 SS se uredi prometna povezava med Cesto v Lipovce in Cesto ob Potoku. Ureditev povezovalne ceste je obvezna zaradi izboljšanja prometne varnosti in dostopnosti ter komunalne oskrbe. Prometna povezava se uredi sočasno z drugimi posegi v prostor.149. členV EUP DR-072, LO-054 in LU-01 z namensko rabo PO ima prednost načrtovanje zelenega parkiranja in ureditev počivališč za avtodome. Parkirišča oz. počivališča je treba členiti v več manjših enot, jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi najmanj 1 drevo na 6 PM in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi zelenimi elementi.150. členV EUP LO-020 (Ilovica 2) ni dopustno spreminjanje obstoječega urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja objektov. Za ohranjanje enotnosti arhitekturnega oblikovanja v tem EUP poleg skupnih PIP za ureditveno enoto »e« velja še:• sleme vzporedno s plastnicami nagnjenega terena;• streha: kritina črne barve;• barva fasad: bela in/ali svetle pastelne barve, največ dve barvi (ena od teh je bela) pri poudarkih obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad niso dopustne.Gradbena meja na parc. št. 1713/2, k.o. Log, je 4 m od parcelne meje. Gradbena meja v tem primeru je črta, ki je na novo zgrajeni objekti ne smejo preseči; lahko se je dotikajo ali pa so odmaknjeni.151. členZa EUP DR-010, DR-015, LO-032, LO-040, LO-067, LO-081 veljajo še dodatni pogoji za obstoječe objekte.Dopustne so naslednje vrste posegov:• za obstoječe objekte dozidave in nadzidave niso dopustne;• novogradnja samo kot nadomestitev objekta;• nadomestitev in rekonstrukcija sta dopustni le v enakih vertikalnih in horizontalnih gabaritih;• dopustna so vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja obstoječih objektov;• odstranitev je dopustna samo za potrebe nadomestitve oz. rekonstrukcije obstoječega objekta ali za celotni niz v celoti (trajna odstranitev brez nadomestitve);• sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora;• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka;• gradnja infrastrukture (gradbeno-inženirski objekti prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja);• vodnogospodarske ureditve;• ureditve javnih površin.Pogoji glede oblikovanja:• tloris in višina: ohranja se obstoječe oblikovanje;• barva fasade: bela barva oz. značilna (prevladujoča) barva stavbnega niza;• streha: naklon in kritina v skladu z značilnim oblikovanjem stavbnega niza, preoblikovanje streh ni dopustno;• odpiranje strešin:- samo s strešnimi okni v EUP LO-032, LO-40, LO-081;- v EUP DR-010, DR-015, LO-067 v skladu s skupnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za odpiranje strešin z upoštevanjem značilnega oblikovanja strešin stavbnega niza.152. členNa območju Ljubljanskega barja veljajo dodatni prostorski ureditveni pogoji zaradi varstva kulturne krajine:• v EUP LO-049, LU-26 se pri oblikovanju objektov in odprtih površin upošteva krajinsko ter arhitekturno tipologijo območja. Večji kmetijski objekti in njihova okolica se zasadi z avtohtonimi drevesi in grmovno vegetacijo za preprečevanje izstopanja objektov iz krajinske slike Ljubljanskega barja. Objekti kmetije se gradijo fazno od severa proti jugu. Poleg skupnih dopustnih namembnosti oz. dejavnosti za IK je dopustno tudi bivanje – stanovanja za potrebe kmetije;• v EUP DR-068 se okoli čistilne naprave zasadi avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo za ohranjanje kulturne krajine Ljubljanskega barja, v EUP DR-082 pa se na kmetijskem zemljišču dopustijo trstične grede za dobo 15 let;• območje EUP LU-25 se zasadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo za ohranjanje kulturne krajine Ljubljanskega barja.153. členZa posamezne zgrajene objekte na območju občine se izjemoma dopustijo odstopanja od skupnih PIP ob izpolnjevanju določenih pogojev. Posebni pogoji za posege v prostor v tem členu ostanejo v veljavi še pet let po sprejetju OPN.Referenčni dokument za ugotavljanje neskladnosti in podatke o izveden stanju je Strokovna podlaga za sanacijske PIP v OPN Log-Dragomer, marec in jun. 2021.EUP DR-027 SS (e1)Objekt Pot za Stan 38 in 38a, Brezovica pri LjubljaniDopušča se sanacija zgrajenega objekta na zemljišču s parc. 1150/1, 1150/2, obe k.o. Log, v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta do 18. 1. 2021 (datum geodetskega posnetka).1) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje, vendar le s soglasjem soseda: • odmik napušča od parc. št. 1149/2 je 0,33 m• odmik objekta od parc. št. 1149/2 je 1,02 m• odmik napušča od parc. št. 1152/3 je 0,6 m• odmik objekta od parc. št. 1152/3 je 1,44 m• odmik napušča od parc. št. 761/14 je 2 m• odmik objekta od parc. št. 761/14 je 3,55 m• odmik napušča od parc. št. 761/9 je 2,98 m• odmik objekta od parc. št. 761/9 je 3,9 m• odmik napušča od parc. št. 762/2 je 2,6 m• odmik objekta od parc. št. 762/2 je 3,37 m2) Izjemoma se v objektu dopusti največ 3 stanovanja.3) Izjemoma se dopusti sestavljena streha iz dvokapnic z naklonom strešin 21°.4) Smer slemena je izjemoma dopustna v izvedeni obliki.5) FZ je izjemoma 0,31.6) Izjemoma se dopusti manjše število parkirnih mest: za vsako stanovanje min. 1 PM.7) Odstraniti prizidek na parceli 1150/6, na J fasadi osnovnega objekta.8) Zaprto stopnišče, ki služi kot samostojni vhod v stanovanje v nadstropju, je treba preoblikovati tako, da se zapre celotna višina do glavne strešine. Streha nad zaprtim stopniščem se mora urediti v istem naklonu in ravnini kot glavna streha.9) Zaprt balkon z nadstreškom in improviziranimi stopnicami na J fasadi, ki služi kot samostojni vhod v stanovanje v nadstropju, je treba preoblikovati tako, da se zapre celotna višina do glavne strešine. Streha nad zaprtim stopniščem se mora urediti v istem naklonu in ravnini kot glavna streha.10) Prizidek na S fasadi, z odmikom objekta 1 m in odmikom napušča 0,3 m od parc. 1149/2, se ohrani s soglasjem soseda, sicer se mora odstraniti.Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:1) Na obstoječem objektu niso dopustne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta. 2) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta skladno z določili odloka OPN. EUP LO-017 SK (v)Objekt Vrhovčeva cesta 48b, Log pri BrezoviciDopušča se sanacija zgrajenega objekta na zemljišču s parc. št. 1484/1, 1484/9, obe k.o. Log, v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta do nov. 2019 (datum projekta za legalizacijo). Izjemoma se dopustijo odstopanja od skupnih meril in pogojev po OPN ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:1) Zazidana površina se izjemoma dopusti do 300 m2.2) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje, vendar le s soglasjem soseda: • od parcele št. 1484/3 je odmik 1,04 m,• od parcele št. 1484/14 je odmik 3,1 m,• od parcele št. 1484/15 je odmik 3,4 m,• od napušča do parcele št. 1484/14 je odmik 1,7 m.3) Ložo na vzhodni fasadi v prvem nadstropju je treba odstraniti. Prav tako neizdelan balkon (samo) nad ložo. Plastični konzolni nadstrešek na južni fasadi nad balkonom v prvem nadstropju je treba odstraniti. Oblikovanje ograj na vzhodni fasadi se poenoti z ograjami na celotnem objektu (npr. lesene letve na terasi se uporabijo tudi na balkonskih ograjah objekta). Zavite nadstreške nad stopniščem je treba odstraniti in ograjo stopnišča poenotiti.4) Izjemoma se v objektu dopusti največ 4 stanovanja.5) Fasado je treba pobarvati v enotno barvo v zemeljskem odtenku.6) Izjemoma se dopusti manjše število parkirnih mest: za vsako stanovanje min. 2 PM.7) Vse kritine v zelenih in prozornih odtenkih se morajo odstraniti in nadomestiti s kritino sive, črne, rjave ali opečnate barve kot to določajo pogoji OPN za kritino.8) Sončne kolektorje je treba prestaviti tako, da ne presegajo višine slemena (ne segajo nad sleme).9) Iz geodetskega posnetka izhaja, da zazidana površina obravnavanega objekta sega tudi na 1484/11, ki ni v lasti investitorja. Na tej parceli je treba zagotoviti pravico graditi za zgrajeni objekt. 10) Treba je legalizirati tudi oporne zidove. Z načrtom gradbenih konstrukcij se že v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja zagotovi, da oporni zid izpolnjuje bistveno zahtevo - mehansko odpornost in stabilnost konstrukcije. Ob zagotavljanju mehanske odpornosti in stabilnosti v sedanji izvedbi se oporni zidovi izjemoma dopustijo ne glede na določbo 4. odstavka člena o opornih zidovih (gradnja opornih zidov z višinsko razliko nad 2 m za lastne (nejavne) potrebe.Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:11) Na obstoječem objektu niso dopustne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta. 12) Na parceli niso dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, razen opornega zida in GJI. 13) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade. EUP LO-052 BAR SSa (dv1)Objekt Barjanska cesta 6C in 6B, Log pri BrezoviciDopušča se sanacija zgrajenega objekta na zemljišču s parc. 1368/45, 1368/46, obe k.o. Log, v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta do 20. 2. 2021 (datum geodetskega posnetka).1) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje, ki veljajo tudi za klet, brez soglasja soseda: • odmik od parcele 1368/38: 1,36 m,• odmik od parcele 1368/47: 3,6 m,• odmik od parcele 1368/49: 4,3 m,• odmik od parcele 1368/43: 1,4 m.2) Izjemoma se v objektu dopusti največ 4 stanovanja.3) Izjemoma se dopusti manjše število parkirnih mest: za vsako stanovanje min. 1 PM. 4) Arhitekturno oblikovanje obodne konstrukcije, fasade, okenskih odprtin in strehe mora biti simetrično. Dopustna je zasteklitev balkona v liniji fasade izzidka na SV fasadi (stran od javne površine).Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:5) Na obstoječem objektu niso dopustne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta. 6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta skladno z določili odloka OPN. EUP LO-088 SSa (b)Objekt Loška c. 16a, Log pri BrezoviciDopušča se sanacija zgrajenega objekta na zemljišču s parc. št. 1414/1, 1414/4, obe k.o. Log, v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta do 28. 1. 2021 (datum geodetskega posnetka).1) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje: 0 m od parc. št. 1431/1.2) Izjemoma se v objektu dopusti največ 10 stanovanj.3) Izjemoma na gradbeni parceli ni treba zagotoviti zelenih površin.4) FZ je izjemoma 0,35.5) Izjemoma se dopusti manjše število parkirnih mest: za vsako stanovanje min. 1,4 PM.6) Odmik frčade od roba strehe je lahko izjemoma 1,49 m. 7) Izjemoma se dopustijo neenotne dozidave, etažnost prizidkov na V in Z strani se lahko razlikuje.8) Na Z fasadi je treba odstraniti večkapno streho prizidka in izravnati višino z obstoječim prizidkom. Streha je ravna, lahko tudi pohodna.Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:9) Na obstoječem objektu niso dopustne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta. Izjemoma je dopustna nadzidava prizidka na V fasadi do enake višine z obstoječim prizidkom. Streha je ravna, lahko tudi pohodna.10) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta skladno z določili odloka OPN. EUP LU-14 SSa (e1)Objekt Dolina 27, Brezovica pri LjubljaniDopušča se sanacija zgrajenega objekta na zemljišču s parc. št. 158/13 in 156/12, obe k.o. Log, v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta do 20. 5. 2021 (datum geodetskega posnetka).(1) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od sosednje meje: 2,2 m odmik od S parcele 160/3, k.o. Log,3,2 m odmik od SZ parcele 156/1, k.o. Log.(2) Izjemoma se dopusti višina kolenčnega zidu 1,45 cm.(3) Izjemoma se dopusti sestavljena streha, kombinacija dvokapnice 30° - 45° in ravne strehe.(4) Oporni zidovi izjemoma dopustijo ne glede na določbo 4. odstavka člena o opornih zidovih (gradnja opornih zidov z višinsko razliko nad 2 m za lastne (nejavne) potrebe. Oporni zid na severni strani objekta se pri stopnicah (na SV strani) zniža toliko, da še izpolnjuje bistveno zahtevo - mehansko odpornost in stabilnost konstrukcije.Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:(5) Na obstoječem objektu niso dopustne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta.(6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta skladno z določili odloka OPN. EUP LU-20 SK (v)Objekt Vrhniška c. 7, Brezovica pri LjubljaniDopušča se sanacija zgrajenega objekta na zemljišču s parc. št. 49/2, 46/15, obe k.o. Log, v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta do 2. 2. 2021 (datum geodetskega posnetka).1) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje, vendar le s soglasjem soseda: • odmik napušča od parc. št. 49/3 je 1,1 m• odmik objekta od parc. št. 49/3 je 2,3 m• odmik objekta in napušča od parc. št. 46/21 je 0,4 m• odmik objekta in napušča od parc. št. 49/13 je 0,6 m• odmik objekta do objekta na parc. št. 49/13 je 0,9 m• odmik napušča od parc. št. 46/17 je 1,1 m• odmik objekta od parc. št. 46/17 je 2,2 m• odmik napušča od parc. št. 49/15 je 1,1 m• odmik objekta od parc. št. 49/15 je 2,2 m• odmik objekta od parc. št. 46/19 je 0 m2) Izjemoma se v objektu dopusti največ 8 stanovanj.3) FZ je izjemoma 0,4.4) Streha je lahko iz sestavljenih dvokapnic, naklon strešin je 26°.5) Kolenčni zid je lahko visok do 120 cm.6) Dopustna je etažnost K+P+1+M. Izjemoma je dopustna kletna etaža, ki je odkopana na treh straneh fasade (vkopana je samo SV fasada). 7) Dopušča se tloris v razmerju stranic 1 : 1,35 8) Izjemoma se dopusti manjše število parkirnih mest: za vsako stanovanje min. 1 PM.9) Neskladne nadstreške na dvorišču je treba odstraniti in izvesti v skladu z določili OPN.10) Zunanje ureditve z nadstreškom na parc. 46/19 segajo izven GP.11) Dostop na GP mora biti zagotovljen iz javne ceste.Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:12) Na obstoječem objektu niso dopustne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta. 13) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta skladno z določili odloka OPN. 154. členEUP: DR-024 PC, DR-027 SS, LO-010 SK, LO-060 AspOhrani oz. nadomesti se dostop do gozda po gozdni vlaki.3.5 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VARSTVA OKOLJA – UKREPI ZA PREPREČITEV, OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC VPLIVOV NA OKOLJE (OMILITVENI UKREPI)
155. členPoleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatne usmeritve in omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz smernic in celovite presoje vplivov na okolje. 156. členEUP: DR-060 ZP, LO-003 ZS, LO-022 ZP, LO-093 ZSNa območjih zelenih površin z namensko rabo ZS in ZP znotraj poplavnih območij ni dopustno nasipavanje terena, ki bi lahko vplivalo na prepustnost območja in posledično na poplavno ogroženost (spremembo območij razredov poplavne nevarnosti). Do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti je dopustna le izvedba športnih igrišč v nivoju terena brez možnosti izvedbe otroških igrišč, zabaviščnih parkov, igrišča za golf in postavitve spremljajočih objektov (kot npr. garderobe, tribune, kioski in sorodni).157. členEUP: DR-005 SKk, DR-057 SK, LO-065 SK, DR-066 CU, LO-008 SSa, LO-019 SSa, LO-021 SS, DR-078 SS, LO-095 CUNa območjih srednje poplavne nevarnosti so do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo akumulacijo 100-letne vode, dopustni naslednji objekti in posegi za zmanjšanje poplavne nevarnosti:• objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda,• športna igrišča (v nivoju terena brez možnosti izvedbe otroških igrišč, zabaviščnih parkov, igrišča za golf in postavitve spremljajočih objektov, kot npr. garderobe, tribune, kioski in sorodni),• pregrade in jezovi,• prepovedano je nasipavanje, spreminjanje morfologije terena in ureditve, ki bi lahko vplivale na vodni režim.158. členZa zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda in zmanjšanje poplavne ogroženosti v območjih z EUP DR-005 SKk, DR-022 SK, DR-056 SK, DR-057 SK, DR-059 IG, DR-060 ZP, DR-066 CU, DR-078 SS [OPPN], DR-080 SS, LO-021 SS, LO-027 SK, LO-033 SS, LO-048 PŽ, LO-055 CU [OPPN], LO-065 SK, LO-078 SS, LO-087 SSa, LO-093 ZS, LU-16 SK, LO-057 ZS, veljajo naslednje omejitve in pogoji:• Posegi in dejavnosti na območju posameznega razreda poplavne nevarnosti so omejeni. Treba je slediti pogojem in omejitvam, ki izhajajo iz Uredbe . Obvezna je izdelava strokovnih podlag (hidrološko-hidravlični elaborat) za načrtovano stanje z opredelitvijo do vplivov in omilitvenimi ukrepi. Skupaj z načrtovanjem novih ureditev je treba načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti in njihovo izvedbo zaključiti pred začetkom izvedbe posega v prostor ter gradnjo novih objektov oziroma sočasno z njo . • V okolici vodotokov, ki poplavljajo, ni dovoljeno izvajanje posegov v prostor, ki bi povečali obstoječo stopnjo ogroženosti na območju ali izven njega.159. členEUP LO-019Do izvedbe celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti so v prvi fazi dopustni posegi (v skladu s PIP za namensko rabo prostora) izven območja razreda srednje poplavne nevarnosti.V drugi fazi, po izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti pa so posegi dopustni v skladu z novim stanjem na terenu (in v skladu s PIP za namensko rabo prostora).160. členEUP LO-021, LO-022, LO-024, LO-025, LO-094Pred vsemi posegi v prostor je treba izdelati strokovno podlago z opredelitvijo do izpusta meteornih vod v vodotoke na celotnem vplivnem oz. prispevnem območju Ajdkovega jarka s pritoki ter z omilitvenimi ukrepi z namenom izničenja vplivov dodatne pozidave na odtok meteornih in površinskih vod z obravnavanega območja.161. členEUP LO-024 Na zemljišču s parc. št. 1665, 1664/16, obe k.o. Log, se uredi vodna pregrada. Občina ob naslednjih spremembah in dopolnitvah tega akta v skladu z izvedenim stanjem ustrezno posodobi grafični prikaz namenske rabe prostora na območju pregrade (določi se VI – vodna infrastruktura).4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
162. člen(1) Občina bo:• zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru;• zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo omogočali ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN;• zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev.(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN.163.členokoljski monitoring planaV skrbi za zdravje občanov in doseganje okoljskih ciljev bo Občina Log-Dragomer spremljala uresničevanje plana - OPN in vpliv izvedbe plana na zdravje občanov s spremljanjem naslednjih okoljskih kazalcev:“
| Okoljski cilji |
Kazalniki stanja okolja |
| Kakovost zraka |
Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5
Izpusti onesnaževalcev zraka iz prometa
Št. zavezancev za emisijski monitoring
Št. kotlovnic, ki oskrbujejo s toplotno energijo več objektov
Trajnostna mobilnost: javni prevoz, kolesarske poti, ukrepi za umirjanje prometa v naseljih, P&R, polnilnice za električna vozila … |
| Kakovostno bivalno okolje |
Št. prebivalcev z zdravstveno ustrezno pitno vodo iz javnega vodovoda
Št. dostopnih otroških igrišč, zelenih površin, površin za urbano vrtnarjenje, površin za šport in rekreacijo ter peš in kolesarskih poti med naselji |
| Ravnanje z odpadki |
Št. zbirnih centrov in zbiralnic na prebivalca na območju občine |
| Zmanjšanje hrupa |
Povprečni letni dnevni promet (PLDP)
Dolžina pomembnih cest in železnic skozi naselja
Št. stikov II. in IV. območja varstva pred hrupom
Površina območij, ki so razvrščena v II. SVPH
Št. zavezancev za monitoring hrupa |
| Čiste površinske in podzemne vode |
Kemijsko stanje površinskih voda
Kemijsko stanje podzemnih voda
Kakovost pitne vode
Število prebivalcev priključenih na vodovod, ki oskrbuje 50 ali več oseb
Površina stavbnih zemljišč v vodovarstvenih območjih
Število prebivalcev priključenih na kanalizacijo
Število malih čistilnih naprav
Število greznic
Poraba pitne vode na prebivalca |
| Zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja |
Poraba el. energije za javno razsvetljavo na prebivalca |
| Zmanjšanje elektromagnetnega sevanja - EMS |
Št. objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS v vplivnem pasu EMS |
| Zmanjšanje tveganja pred plazovi |
Površine (nezazidanih) stavbnih zemljišč glede na razrede tveganja pred plazovi |
| Varstvo tal in kmetijskih zemljišč |
Površina in delež najboljših kmetijskih zemljišč v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami |
164.členmerila za odstopanje od OPN(1) Zaradi nepopolnih, premalo natančnih in neskladnih podatkov o stanju v prostoru (neskladnost katastrskih prikazov in stanja v prostoru) ter zaradi pomanjkljivih evidenc, tehnično ni mogoče z zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere veljajo usmeritve in določbe v OPN. Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v takih območjih.(2) Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN:• ceste v naseljih so prikazane po zemljiškem katastrskem prikazu (ZKP); • v območjih, ki mejijo na ceste, je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presodijo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.(3) V OPN so površine cest lokalnega pomena zunaj poselitvenih območij prikazane po dejanskem stanju v prostoru, kjer prikaz po ZKP ni možen. Površine cest so informativnega pomena in niso pogoj za dovoljevanje posegov cestne infrastrukture. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine cest, treba vključiti pristojnega upravljavca cest, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presodi o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.(4) V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN:• glede namembnosti površin primarne rabe (to je v območjih, ki niso namenjena poselitvi) so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v OPN določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha.165. členkriteriji za dopolnjevanje OPNPri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za dopolnitev: • ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta;• ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere;• ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, v območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine;• ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
166. členS sprejetjem OPN Občine Log-Dragomer preneha veljati prostorski planski akt:• Dolgoročni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986 – 2000 in družbeni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990 (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, ULRS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05)167. členS sprejetjem OPN Občine Log-Dragomer prenehajo veljati prostorski izvedbeni akti:• Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika (ULRS, št. 6/99, Naš časopis, št. 292/03 in 323/06, ULRS, št. 32/2018, 72/2018 - obvezna razlaga, 168/2020);• Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto L2 – Log (ULRS, št. 3/95, 74/05, 21/12, 90/12, 43/13 – obvezna razlaga, 71/14 – Odločba US);• Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 – Dragomer (ULRS, št. 10/95, 38/00, 54/09 – obvezna razlaga, 80/09, 43/13 – obvezna razlaga, 71/14 – Odločba US);• Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja L2 S/5 Ilovica na Logu (Uradne objave NČ, št. 270/01);• Odlok o zazidalnem načrtu Ilovica 2 (Uradne objave NČ, št. 277/01), Program priprave spremembe Odloka o zazidalnem načrtu Ilovica 2 (ULRS, št. 26/2007) in Programsko zasnovo za območje zazidalnega načrta Ilovica v ureditvenem območju L2 S/9 (Uradni list RS, št. 83/00;• Odlok o občinskem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo Ilovica 3 na Logu (ULRS, št. 31/2006, 68/2006).168.členS sprejetjem OPN Občine Log-Dragomer preneha veljati sklep o začetku priprave OPPN za ureditev območja Športnega parka Log (ULRS, št. 91/2011).169.členS sprejetjem OPN Občine Log-Dragomer ostane v veljavi občinski prostorski izvedbeni načrt:• Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno proizvodno cono na Logu (ULRS, št. 65/2013, 50/2015).170. členV OPN Občine Log-Dragomer je prikazan državni lokacijski načrt:• Uredba o Državnem prostorskem načrtu za avtocestni priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika (ULRS, št. 102/10-5228).171. členUradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN.172. členOPN Občine Log-Dragomer je na vpogled na občini Log-Dragomer in na spletnem portalu www.log-dragomer.si 173. členDoločbe odloka o OPN se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o OPN daje pristojna strokovna služba Občine Log-Dragomer v okviru zakona, ki ureja pogoje za graditev objektov. Uradne razlage odloka o OPN sprejema občinski svet.174. členTa odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.Številka: 3500-9/2016
Datum: 15. 06. 2022Občina Log-Dragomer
Miran Stanovnik, župan 
