Na podlagi 100. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 22/23 – UPB1, 16/25 in 11/26) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 11. dopisni seji dne 2. 6. 2026 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer, ki obsega:
- Poslovnik Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 55/07 z dne 22. 6. 2007),
- Spremembo in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 3/21 z dne 8. 1. 2021),
- Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 105/21 z dne 2. 7. 2021),
- Spremembo Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 85/22 z dne 17. 6. 2022),
- Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 16/25 z dne 11. 4. 2025) in
- Dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 11/26 z dne 20. 3. 2026).
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOG - DRAGOMER
(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO) (UPB2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), način njegovega dela in odločanja, razmerja sveta do drugih občinskih organov ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
(1) Delo sveta je javno, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Način zagotavljanja javnosti dela določa ta poslovnik.
4. člen
Svet dela in odloča na sejah.
5. člen
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik).
6. člen
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom, v notranjem krogu je napis »Občinski svet«.
(2) Svet uporablja žig na vabilih, na splošnih in posamičnih aktih ter drugih pisanjih.
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
7. člen
(1) Občinska volilna komisija najpozneje deseti dan po dnevu glasovanja sprejme akt o izidu volitev v občini in ga objavi v uradnem glasilu občine. Najpozneje z dnem objave občinska volilna komisija pošlje akt o izidu volitev županu, Državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma predstavnikom list kandidatov.
(2) Akt o izidu volitev vsebuje ugotovitve o izidu volitev, opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave, ugovore, ki so bili zavrženi, ter ugotovitev, kateri kandidati so bili izvoljeni.
(3) Občinski svet se ustanovi na prvi seji po volitvah, na kateri se seznani z izidom volitev v občini, pod pogojem, da je v aktu o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ugotovljena izvolitev več kot polovice članov občinskega sveta.
(4) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan. Prva seja se opravi najpozneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, vodi pa jo najstarejši član občinskega sveta.
(5) Izvoljeni kandidat za člana občinskega sveta pridobi mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne, ko se novi občinski svet seznani z aktom o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev.
(6) Izvoljeni kandidat za župana pridobi mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne, ko se novi občinski svet seznani z aktom o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev.
(7) Po ustanovitvi novega občinskega sveta preneha mandat dotedanjim članom občinskega sveta. S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
8. člen
(1) Obvezni dnevni red prve seje je:
- Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov.
- Poročilo Občinske volilne komisije o aktu o izidu volitev v občinski svet in volitev župana.
- Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) O dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča.
9. člen
(črtan)
10. člen
(črtan)
11. člen
(črtan)
12. člen
(črtan)
13. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov sveta Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni seji ali najpozneje na prvi naslednji redni seji.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
14. člen
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.(3) Član sveta ima pravico:
- predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana;
- predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
- glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
- sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne ali poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim predpisom, akti sveta ali akti organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
15. člen
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
16. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le tiste pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
17. člen
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in delovnih telesih, katerih član je.
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter dati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
18. člen
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta.
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut.
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, morata pa to storiti, kadar pisni odgovor na vprašanje ali pobudo zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem naslednje redne seje, najpozneje pa na sami seji.
19. člen
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
20. člen
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada plačilo za to sejo.
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
21. člen
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
(6) Redne ali izredne seje se lahko izvedejo z uporabo videokonferenčnih sistemov na daljavo, pri čemer se ugotavljanje navzočnosti in način glasovanja nadomesti s poimenskim izjavljanjem.
22. člen
(1) Seje sveta sklicuje župan na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(2) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
23. člen
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najpozneje deset dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi pozneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih ali vaških skupnosti oziroma predsednikom krajevnih ali vaških odborov, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu, ter predstavnikom medijev.
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju; če tako s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
24. člen
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na pisno zahtevo četrtine članov sveta.
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priložen dnevni red in gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča; če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3) Izredna seja, ki jo zahtevajo člani sveta, mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za njen sklic.
(4) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim dnevnim redom in ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani sveta, ki so sklic izredne seje zahtevali.
(5) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najpozneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in objavi na spletni strani občine.
(6) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče redna seja v skladu s tem poslovnikom.
25. člen
(1) Župan lahko na predlog upravičenih predlagateljev razpiše dopisno sejo sveta. Za takšno sejo mora biti vsem članom poslano gradivo z utemeljitvijo in predlogi sklepov. Člani sveta se morajo o predloženih sklepih opredeliti telefonsko, po elektronski pošti ali osebno s podpisom izjave pri javnem uslužbencu, zadolženem za delo sveta, in sicer v treh dneh po prejemu gradiva za sejo.
(2) Dopisna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in nujnih uskladitvah občinskih aktov z zakoni in drugimi državnimi predpisi ter za odločanje o drugih formalnih in nujnih zadevah občine.
(3) Dopisne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oziroma dopolnjevanje statuta občine, proračuna, poslovnika sveta ter odlokov, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali občane.
(4) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina članov sveta, ki so do roka glasovali.
26. člen
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
27. člen
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga tudi posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek za sprejem akta z enako ali podobno vsebino.
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom sveta ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna.
28. člen
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
29. člen
(1) Seje sveta so javne.
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet.
(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če pa tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, ga odstrani iz prostora.
30. člen
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta še navzoč na seji.
2. Potek seje
31. člen
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
32. člen
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za spremembo vrstnega reda obravnave posameznih točk dnevnega reda, skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3) Mandatne zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za točko o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
(4) Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so nastali razlogi po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(6) Po sprejetih posameznih odločitvah o predlogih iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
33. člen
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je treba obrazložiti.
34. člen
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
(3) Potem dobijo besedo predstavniki svetniških skupin in njihova razprava traja največ deset minut. Nadalje dobijo besedo člani občinskega sveta in razprava posameznega člana traja največ pet minut.
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. Replika na repliko ni dovoljena.
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
35. člen
(1) Razpravljavec sme govoriti le o točki, ki je na dnevnem redu in o kateri teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
36. člen
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3) Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
37. člen
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
38. člen
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob 18. uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot tri ure.
(2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana sveta ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja seje, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
39. člen
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet sejo konča.
3. Vzdrževanje reda na seji
40. člen
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2) Predsedujoči skrbi, da razpravljavca nihče ne moti med govorom. Razpravljavca lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
41. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
- opomin,
- odvzem besede,
- odstranitev s seje ali z dela seje.
42. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega razpravljavcu v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
43. člen
(1) Odvzem besede se lahko izreče razpravljavcu, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(2) Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
44. člen
(1) Odstranitev s seje ali dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma razpravljavcu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(2) Član sveta oziroma razpravljavec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
(3) Član sveta oziroma razpravljavec, kateremu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor pri županu. O ugovoru odloči svet na prvi naslednji seji brez razprave.
(4) Upravičena odstranitev člana sveta s seje ali z dela seje se šteje za neudeležbo na seji.
45. člen
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, tudi vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
46. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
47. člen
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot velja za glasovanje – dvig kartonov. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadar koli.
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh članov sveta, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
(5) Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov.
48. člen
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon, statut ali ta poslovnik.
49. člen
(1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem, ki se opravi z dvigom kartonov ali s poimenskim izjavljanjem.
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta.
50. člen
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(3) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
51. člen
(1) Glasovanje z dvigom kartonov se opravi tako, da predsedujoči člane sveta pozove, naj se z dvigom kartonov izjavijo, ali so »ZA« sprejem predlagane odločitve ali »PROTI« njenemu sprejemu.
(2) Karton zelene barve pomeni »ZA«, karton rdeče barve pa »PROTI«.
52. člen
(1) Poimensko glasovanje se opravi, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
(2) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem vrstnem redu prvih črk njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.
53. člen
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
(3) Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor.
(4) Za tajno glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(6) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član sveta je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke s priimki in imeni kandidatov. Če je kandidatov več, se zapišejo po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(10) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
54. člen
(1) Ko je tajno glasovanje končano, komisija iz prejšnjega člena ugotovi izid glasovanja.(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
- datumu in številki seje sveta;
- predmetu glasovanja;
- sestavi glasovalne komisije;
- številu razdeljenih glasovnic;
- številu oddanih glasovnic;
- številu neveljavnih glasovnic;
- številu veljavnih glasovnic;
- številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat;
- ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
(3) Vsi člani komisije poročilo podpišejo, predsedujoči pa takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
55. člen
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
56. člen
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov sredstev javnega obveščanja in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih Statutarno-pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
(3) V zapisnik se pri vsakem glasovanju, pri katerem se odloča z glasovanjem “ZA” ali “PROTI”, zapišejo imena in priimki vseh svetnikov, razporejeni glede na to, kako so glasovali. Pri vsakem glasovanju se posebej navede seznam svetnikov, ki so glasovali “ZA”, ter seznam svetnikov, ki so glasovali “PROTI”. Če se je svetnik glasovanja vzdržal ali ni glasoval, se to posebej označi.
57. člen
(1) Seja se snema.
(2) Zvočni posnetek se hrani v arhivu Občine Log - Dragomer in se z njim ravna v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Občinski svetnik ima kadar koli v času enega leta od izvedene seje možnost dostopa do posnetka seje za namen opravljanja svoje funkcije.
58. člen
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega uslužbenca občinske uprave.
(2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta.
(3) Pred odločanjem o sprejemu zapisnika seje lahko da vsak član sveta pripombe k zapisniku in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika odloči svet.
(4) Zapisnik prejšnje seje se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
(5) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo, katere zapisnik se potrjuje, vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni uslužbenec občinske uprave, ki je pisal zapisnik.
(6) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.
(7) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
59. člen
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
60. člen
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve ter odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani skupaj z gradivom, za katerega je bila izražena zahteva za vpogled.
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
61. člen
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi uslužbenca občinske uprave, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej, ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
(3) Za zapisnik seje sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge uslužbence občinske uprave.
7. Delovna telesa sveta
62. člen
(1) Svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.(2) Komisija ima pet članov.(3) Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
- svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij;
- opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije;
- svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta;
- pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta;
- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet;
- izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.
(4) Komisijo imenuje svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najpozneje pa na prvi naslednji redni seji.
63. člen
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
64. člen
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisija:
- Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti,
- Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe,
- Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami,
- Statutarno-pravna komisija.
65. člen
(1) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima pet članov.
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najpozneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najpozneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4) Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti.
66. člen
(1) Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima pet članov.
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najpozneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najpozneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4) Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
67. člen
(1) Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima pet članov.
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najpozneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najpozneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4) Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
68. člen
(1) Statutarno-pravna komisija sveta ima pet članov.
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta ter njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov.
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine ter poslovnika sveta in obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, komisija razlaga poslovnik sveta.
69. člen
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
70. člen
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov, lahko tudi izmed drugih občanov, vendar ne več kot polovico.
(2) Predsednike odborov in komisij imenuje svet izmed svojih članov.
(3) Prvo sejo odbora in komisije skliče župan.
(4) Članstvo v odboru ali komisiji sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
71. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
72. člen
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu.
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno.
73. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni uslužbenci občinske uprave, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
V. AKTI SVETA
1. Splošne določbe
74. člen
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom ter statutom naslednje akte:
- poslovnik o delu sveta,
- proračun občine in zaključni račun,
- prostorske in druge načrte razvoja občine,
- odloke,
- odredbe,
- pravilnike,
- navodila,
- sklepe.
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
75. člen
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu občine tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prejšnjega odstavka.
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
76. člen
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ali statut občine ne določata drugače.
77. člen
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2) Če postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
78. člen
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
79. člen
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
2. Postopek za sprejem odloka
80. člen
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlagatelj predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
(4) Župan posreduje predlog odloka pristojnemu delovnemu telesu najmanj deset dni pred sejo.
81. člen
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
82. člen
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
83. člen
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
84. člen
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
85. člen
(1) V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o členih predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
(2) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
(3) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
(4) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
86. člen
(1) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo.
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
87. člen
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
88. člen
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
- za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
- prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom,
- uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
- spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
- prečiščena besedila aktov.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prejšnjega odstavka in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
5. Postopek za sprejem proračuna
89. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
90. člen
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najpozneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najpozneje v šestdesetih dneh po izvolitvi sveta.(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.(3) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni uslužbenec občinske uprave svetu:
- temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
- načrtovane politike občine,
- oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
- okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
- načrt razvojnih programov,
- načrt nabav.
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
91. člen
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj deset dni.
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna, tako da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
92. člen
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti in organi ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
93. člen
(1) Najpozneje v desetih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala.
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najpozneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki ter v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
94. člen
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej, tako da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
95. člen
(1) Ko je glasovanje o amandmajih končano, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti in ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov ter je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
96. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
97. člen
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov
98. člen
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
7. Postopek za sprejem obvezne razlage
99. člen
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
100. člen
(1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila.
(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka.
101. člen
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi Statutarno-pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet.
(3) O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine.
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA
102. člen
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
103. člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prvih črk njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.
104. člen
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice.
105. člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. V drugem krogu glasovanja se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov kandidatov.
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta
106. člen
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana
107. člen
(1) Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ni imenoval podžupana, ali če je slednji razrešen, odloči svet, kateri izmed članov sveta bo opravljal funkcijo župana.
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
(3) Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
3. Postopek za razrešitev
108. člen
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri njej.
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
109. člen
(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih tretjega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
(2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
110. člen
(1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
(2) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
111. člen
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu novega kandidata.
(5) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
(7) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata.
5. Razlogi in postopek predčasnega prenehanja funkcije
111. a člen
(1) Članu sveta, županu in podžupanu kot članu sveta preneha mandat:
- če izgubi volilno pravico;
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in podžupana;
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in podžupana;
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb veljavne zakonodaje ni združljiva, oziroma ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in podžupana.
(2) Članu sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev sveta lahko član sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v tridesetih dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v tridesetih dneh.
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
112. člen
(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje ter poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
113. člen
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(4) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
VIII. JAVNOST DELA
114. člen
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
(4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
(5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta ter drugih organov občine.
(6) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
115. člen
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2) Predstavnikom sredstev javnega obveščanja je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta ter delovnih teles, ki so zaupne narave.
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU
116. člen
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
117. člen
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov sveta.
118. člen
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži Statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika Statutarno-pravna komisija.
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Statutarno-pravna komisija, odloči svet.
Poslovnik Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 55/07) vsebuje naslednje končne določbe:
119. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika se v Občini Log - Dragomer preneha uporabljati Poslovnik Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 18/00, 57/01, 77/05).
120. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 3/21) vsebujejo naslednje končne določbe:
3. člen
Ta sprememba poslovnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 105/21) vsebujejo naslednje končne določbe:
4. člen
Ta sprememba poslovnika začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 85/22) vsebuje naslednje končne določbe:
2. člen
Ta sprememba poslovnika začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Log – Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 16/25) vsebuje naslednje končne določbe:
7. člen
Te spremembe in dopolnitve Poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina, uporabljati pa se začnejo za prve redne lokalne volitve, razpisane po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 102/24).
Dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Log – Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 11/26) vsebuje naslednje končne določbe:
2. člen
Ta dopolnitev Poslovnika začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 007-1/2026
Datum: 02. 06. 2026
Občina Log - Dragomer
Miran Stanovnik, župan
